Vsako leto razmišljam, kaj vse bom počela tisti mesec, ko bom poleti doma, potem pa nič. V vročini človek še razmišljati ne more in moj delovni kabinet v mansardi je prava kotlovnica. Tudi Kljunček je zaradi vročine bolj siten in manj spi ... potem pa pride jesen in ugotavljam, kaj vse bi poleti lahko naredila, a nisem.
Obožujem tople sončne zimske dneve in poletne nevihte. Ponoči smo jo imeli. Pustila sem odprta okna, da je hladen piš vstopil v prostor. Kako prijetno je bilo. Zjutraj sem si oblekla dolge hlače in se ogrnila čez hrbet. Uživala sem ob topli kavi in brskanju po medmrežju.
Tudi tole rožico sem posnela danes. V razbeljeni sončni svetlobi se je nežna modrina cvetov izgubila. Prvič nam je cvetela, ko smo Kljunčka pripeljali iz bolnišnice ... in letos je bila za njegov rojstni dan spet v polnem cvetenju.
Že nekaj dni po malem pregledujem Kljunčkove fotografije. Čaka me veliko delo, urediti fotografije od enega leta naprej. Celo leto fotografij ...
1 komentar:
Zelo lepa fotka. Taka lepa modrina, te malo spomni na morje ;)
Objavite komentar