Prva nepravokotna voščilnica

S tole se je vse skupaj začelo, 24. januarja, ker pa sem jo oddala nazadnje, sem čakala z objavo.

Na nekem tujem blogu sem videla voščilnico v obliki predpasnika. Takoj sem pomislila na mamo moje prijateljice, ki je prava kuharska mojstrica. Pri njih doma se jedo same dobrote.

Za voščilnico sem porabila več kot 10 let stare miniature suhe robe: valjar in desko za rezanje.

Vse enkrat prav pride,

tokrat popolnoma drži. Sama pa sem iz ostankov žičke za nakit izdelala metlico za stepanje. Ker imajo leseni kosi luknjico, sem jih na voščilnico kar privezala, tako da se po žepku pomikajo gor in dol. Dodala sem še nekaj trakcev in drugih okraskov ter voščilnica je izdelana.
Voščilnico sem privezala s trakcem zadaj kot pravi predpasnik.

Čeprav sem za to voščilnico izdelala še nekaj podobnih, mi je tale izmed vseh najbolj všeč. Mislim, da mi je uspela celo bolje, kot sem si zamislila.

Voščilnica v obliki škornja

Pa sem jo fotografirala, čeprav sem jo oddala že 14. februarja. Sestri za rojstni dan. Zanjo je pomemben trenutek v življenju in da bi bil njen korak varen in samozavesten, sem izdelala voščilnico v obliki škornja ... naravnost v prihodnost!


Uporabila sem barvne kartončke iz Lidla, belo perje iz zelooo stare zaloge ter nekaj okroglih kristalčkov. Za vezalke sem uporabila kar debelejšo nit in za hrbtišče povoskano vrvico - edino stvar, ki sem jo imela na razpolago v vijolični.

Voščilnica v obliki škornja

Še ena embalaža ...

Tokrat se v torbici nahaja raznorazen ustvarjalski material. Prejemnica je prava mojstrica kaligrafije ter zelo natančna ustvarjalka na drugih področjih: od fima do kvačkanja. Njene umetnije so prava paša za oči. Za okroglo obletnico sem ji izdelala tole torbico s stvarmi, ki jih bo lahko uporabila za nadaljnje ustvarjalske povzdige. Zadetek v polno!

Pa so se začele zimske počitnice ...

Človek bi pomislil, da bo to čas velikih ustvarjalskih trenutkov, vendar jaz sem si zadala veliko bolj ambiciozno in nespečno nalogo. Malega Kljunčka odnavaditi dude. Zdaj ima že čez leto in pol, čas je, da dudo damo dokončno na stran. Sicer ta pripomoček uporablja le za spanje ...

ker je čez dan posteljica sama in rabi dudo, da ne joka.

Bomo videli, kako se bo vse skupaj izteklo. Upam, da bom konec tedna lahko dokončno dudo vrgla stran.
Mogoče pa bom vseeno našla čas, da bom ustvarila kakšno malenkost. Imam pa še nekaj stvari, ki čakajo na objavo, vendar jih moram prej oddati naslovniku oz. fotografirati.
Zaželite mi srečo in čim manj nočnih prebujanj!

... in še ena!

Tokrat sem izdelala moško voščilnico. Potrudila sem se narediti tudi orodje. Tako sem po dolgem času spet vzela fimo v roke. Ker sem že pacala, sem naredila nekaj kosov viška, mi bodo še kdaj prišli prav.

Sicer pa je voščilnica preprost "predpasnik" iz modrega kartončka s prilepljenim žepkom in narisanimi šivi z belim gel pisalom.

Še ena oddana voščilnica ...

Motiv žirafe sem pobarvala s flomastri oz. z vlažnim čopičem. Iz papirja za zavijanje sem naredila ozadje: sonce, oblak in travo. Z oblaka sem na žičko obesila ime prejemnika čestitke, dodala sem nekaj perlic. Vse sem zaključila s trakom. Slikano je bilo zvečer, zato je zaradi bliskavice fotografija malo slabše kvalitete.

Ko se lepo združi s koristnim ...

Ja. Uvajam drugi tuji jezik in na žalost za italijanščino ni kaj dosti materiala. Še učbenika ne premoremo! Tako vso snov, vse vaje in vse ostalo gradivo pripravljam sama. Brskam po spletu, učbenikih, kopiram, režem ... včasih pa ustvarim tudi kaj koristnega ... za učence in za mojo dušo.



Tako sem izdelala štiri kolaže za letne čase v A5 formatu. Sestavila sem jih iz ostankov čestitkarskega materiala.

Dan za ustvarjanje

Današnji dan sem izkoristila, da sem dokončala nekaj malenkosti ter naredila marsikaj novega ... dve voščilnici in dve torbici ter še nekaj malenkosti za naprej. Zaenkrat pa lahko pokažem le torbico.

Tale torbica je namenjena igranju, saj je za 5-letno deklico, zato sem potrebovala nekaj, kar bi omogočalo večkratno odpiranje. Po pravici povedano sem do sedaj preizkusila že več načinov zapiranja od lepljenja do raznovrstnih zatičev, vendar so vsi dosedanji poizkusi imeli le omejeno število odpiranj. Tokrat sem za odpiranje uporabila kar navoj za verižico. Bolje bi se obnesel karabinček ali pa magnetno zapiralo, a jih žal nimam na zalogi.

Za konec sem dodala še majhen detajl z metuljčkom.

Predelava en-dva-tri ...

Ta kos nakita mi je pred več kot desetimi leti naredila prijateljica Simona iz Rima, ko sem bila pri njej na obisku ... narejen je bil februarja 1999! Skupaj sva šli v specializirano trgovinico, ki je bila od tal do stropa založena s perlicami in drugim materialom za nakit ter skupaj izbrali osnove za tri različne verižice. Takrat sem se tudi sama navdušila nad izdelovanjem nakita ...

Žal pa nobena stvar ne traje večno. Tale verižica je imela vmes še dva valjčka iz muranskega stekla, vendar mi je en odpadel. S samo enim valjčkom je vse skupaj lezlo preveč narazen in ni imelo nobene oblike, zato sem nameravala ponovno sestaviti celotno verižico znova, potem pa sem se odločila, da pustim drobne perle, ki jih je nanizala Simona, kar pri miru. To je njeno delo! Odstranila sem še drugi valjček in kar je ostalo preprosto zavozlala skupaj.

Ta dva valjčka pa sem odstranila ... najbrž jih bom obesila na uhane. Še ne vem točno.