Podobo sem pobarvala s Copic markerji, za ozadje sem barvo iz Copic markerjev razredčila z alkoholom ter jo na podlago nanesla s čopičem. Nato sem zborček izrezala s šablono.
Zlat okvir okoli podobe z zborčkom sem dobila tako, da sem s svinčnikom zarisala črto okrog šablone, ki sem jo uporabila, da sem zborček izrezala. Nato sem rezala s škarjami. Nazadnje sem dodala še kartonček s številko, kot pri vseh adventnih škatlicah.
Škatlico adventnega koledarja za nečaka prijavljam na naslednje izzive:
Najprej sem pobrskala za ostanki, ki so nastali pri izrezovanju ograje. Pobarvala sem jih z Izink tuši - razen modrega (ker mi Izinkovi odtenki modre niso všeč, sem uporabila Copic markerje). Ko so se pravokotniki sušili, sem embosirala podlago ter izrezala kvadrat, na katerega sem natisnila voščilo. Ko so se pravokotniki posušili, sem jih s pomočjo ravnila prilepila na svoje mesto.
The laugh is music for the heart. Play it every day!
Za nekdanjega sodelavca, ki igra v "pleh" muziki. Predvsem pa je zelo aktiven pri delovanju skupine.
Najprej sem izdelala akvarelno ozadje. Uporabila sem Izink tuše, saj so bili Distress Inki prebledi. Uporabila pa sem predvsem turkizno barvo s kančkom svetlo zelene, temno in svetlo modre. Ko se je podlaga popolnoma posušila, sem list najprej zravnala, nato sem čez akvarelni zmazek natisnila digitalno štampiljko s silhuetao pihalnega orkestra. Nazadnje sem dodala še zastavico z voščilom, ki sem jo nad tanek washi trak z notami prilepila s tanjšimi 3D blazinicami. Za malo leska poskrbi pet drobnih luskic.
Nadaljujem z izdelovanjem novoletnih voščilnic. Tokrat sem se odločila za nekaj superpreprostega: belo na belem z nekaj srebrnimi dodatki.
Najprej sem izrezala balonček. S šablono je bilo delo zelopreprosto. Nato sem s srebrnim reliefnim prahom obarvala obesek in dodala voščilo ter nekaj glasbenih not ... katere od božičnih pesmi.
Ker je balonček tako visel v zraku, sem dodala še drobno pentljo iz tanke vrvice, ki sem jo premazala z lepilom, da je ohranila želeno obliko.
Danes (oz. zdaj je že včeraj) sem imela cel kup stvari, tako da mi je le pozno zvečer ostal čas za nov kartonček adventnega koledarja. Ker sem imela idejo že v glavi, sem se odločila za nocojšnjo izdelavo, sicer se ne bi lotila takega podviga.
Kartonček je nastal v pravi mešani tehniki: mešala sem Izink tuše, alkoholne in akrilne barve ter Distress Inke pa Copic markerje tudi. Najprej sem natisnila zborček, ki sem ga pobarvala s Copic markerji ter ga obrezala v ustrezno obliko. Nato sem izrezala zgornji kartonček iz eko papirja, vanj sem vrezala okno. Zgornji del sem poštempljala s štampiljko za opeko ter premazala z Distress Inki (rjave barve) ter z alkoholnimi barvami (uporabila sem sivo in belo). Drevesi sta pobarvani z alkoholnimi barvami ter poudarjeni z Izinkom bele barve. Izrezala sem ju s šablono za ozadje, uporabila sem le dve drevesi, pa še ti dve sem postavila bolj skupaj kot sta na šabloni, saj bi sicer štrleli čez rob. Nazadnje sem dodala še dodatke v zlati ter ptička. Zadnjo stran sem natisnila ter senčila in prilepila ptička. Ko je bilo vse na svojem mestu, sem še dodala rdeč trak, tokrat sem ga preprosto privezala z navadnim vozlom.
K vsakemu kartončku pripada tudi škatlica. Tokrat je iz valovite lepenke senčena z zlato barvo, ki sem jo nanesla kar s prsti, zato so moji prsti zdaj prav zares zlati.
Papermania heat tool; Big Shot; Memory Box (A flock of birds; Small Madison window) Najlepši par (Tag z dodatki); Rayher (Številke male); Taylored Expressions (Birch tree); tiskalnik Epson L800
Prav uživam v sestavljanju dnevnika ... škoda, da se vse skupaj tako počasi suši, sicer bi imela narejenega veliko več ... grelno pištolo imam kar priklopljeno na elektriko, ker se je tako pogosto poslužujem.
Tokrat sem navdih našla v edinem zasneženem dnevu to zimo, 4. januarju, in v poslušanju pesmice iz risanega filma Lily and the Snowman. S Kljunčkom sva jo poslušala večkrat na dan in večkrat zaporedoma.
Ozadje sem na debelo premazala z belo akrilno barvo ter posula s srebrnimi bleščicami. Podobi, ki sem jo uporabila, sem našla na spletu. Snežak je prav simpatična pobarvanka za otroke.
V ovojnici pa je še kratek zapis, ki je samo zame. Izrezala sem jo iz pergamentnega papirja, ki sem ga pobarvala z oranžnim Copic markerjem. Barvano je z notranje strani. Da sem prikrila okroglo blazinico, s katero sem zalepila voščilnico, sem uporabila snežakov nosek ... droben korenček.
Povezavo na ostale strani iz dnevnika najdete TUKAJ.
Spet sem uporabila Vladkino štampiljko, tokrat za izziv pri Sentimental Sundays. Ker sponzor ni pravočasno poslal odtisov, smo imeli proste roke za ustvarjanje: edina omejitev je bila ta, da moramo okrasiti tudi notranjost voščilnice. Jaz ponavadi raje pustim vse belo, ker tako imam dovolj prostora za voščilo. Voščilo naj bi bilo osebno in lastnoročno napisano.
Včasih pa naredim prav to, kar sem naredila tokrat - ozadje postane sestavni del naslovnice. Najprej sem nameravala celotno voščilnico ustvariti z odtisi, vendar se je klavrno končalo že pri odtiskovanju pasu z notami - ali se je barva preveč zlila s podlago ali pa je preveč izstopala. Na koncu sem vzela reliefno srajčko in kos starega risalnega lista, ki sem ga senčila z Distress Inkom Antique Linnen.
V ta namen sem tudi prvič uporabila te cik-cak izrezke. Napis sem odtisnila s temno turkizno barvo, vendar je na fotografijah temnejši kot v resnici.
Voščilnica je za prijateljico, ki obožuje glasbo, jaz pa jo prijavljam na naslednje izzive:
Počasi objavljam nadaljevanje. Izdelala sem slabo polovico smrečic, mogoče bo danes sledila še kakšna objava ... po domači nalogi in fotografiranju. Objavljala bom po tri smrečice skupaj.
Škatlo št. 4 sem prelepila z zelenim dizajnerskim papirjem, da številka bolj izstopa sem s hroščkom izrezala nazobčan krog, v katerega sem zalepila številko, prav tako izrezano s hroščkom. Številke imam že vse izrezane.
Škatlo št. 5 sem okrasila z reliefiranim belim papirjem, na katerem sem nekaj detajlov pobarvala z voščenkami. Dodala sem še zvezdico in krog s številko. Številko sem izrezala na obojestransko lepilno folijo ter jo posula z zelenimi bleščicami, da se sveti.
Škatlo št. 6 sem okrasila z belim reliefiranim papirjem, katerega nekaj detajlov sem pobarvala z voščenkami.
Nadaljujem z urejanjem albuma. S Kljunčkom sva obiskala Čebelarski muzej v Radovljici, ker je moj sine pravi med-jed. Vsako jutro na tešče si oba privoščiva ampulo matičnega mlečka, nato pojeva še kos kruha z medom. Pravi slovenski zajtrk.
Nad muzejem je bil Kljunček navdušen. Žal je bilo deževno in čebelice se tiščale v panju, vseeno jih je bilo lepo videti od blizu. Ker mi je bil emblem Čebelarskega muzeja zelo všeč, sem ga tokrat uporabila kar trikrat. V muzeju je Kljunček sledil s široko odprtimi očmi ter spraševal, se je pa bal panjev v obliki človeških figur. Je šel kar naokoli.
Emblem Čebelarskega muzeja v Radovljici
Na podlago sem postavila bel trak, ki sem ga embosirala s šesterokotniki in ga na grobo podrgnila z voščenko. Za obrobo sem uporabila šablono vintage lace. Ker nimam podaljšanih pladnjev, sem šablono pritrdila na papir z lepilnim trakom, nato pa dvakrat povaljala najprej iz ene, nato še iz druge strani.
Panjska končnica
Obožujem panjske končnice. Če bi imela svoj panj, bi vse panjske končnice porisala. Panji so mi všeč predvsem zaradi njihove barvne pisanosti in raznolike motivike.
Lojze Slak: Čebelar
Ko se govori o čebelarstvu in čebelah ne sme manjkati Slakova pesem Čebelar. Refren krasi spodnji del strani. Vzemite si čas in jo poslušajte, prinaša toplino sonca, vonj cvetlic in sladkost medu.
Pri Whimsy Stamps Challenges so želeli voščilnico z 2 različnima papirjema, trakcem in 3 okraski (jaz sem uporabila srček in rožici).
Pri 365 Cards pa so za Day 114 želeli voščilnico, v kateri prevladuje barva lavande.
Pa sem ponovno uporabila svojo violinistko. Barvala sem kar z navadnimi barvicami. Edini papir, ki sem ga imela v barvi lavande je bil papir iz stare zaloge na oblakce in ovčke ... ne vem, kako dobro se to vidi.
Na zelen trakec sem zavezala srček in prilepila 2 rožici, ki sem jih lastnoročno osmukala iz vejice umetnega cvetja. Pestič sem naredila z "Liquid Pearls - White Opal", prav tako kot pikčasto črto nekje na polovici voščilnice.
Pa sem jo uspela izboljšati. Tokratna "Gorjussica" mi je bolje uspela. Iz bebave dečve z žabjimi kraki je postala virtuozinja z violino. Takšna tu di ne potrebuje dodatnega kiči-mičija okrog.
Upam, da s tem ne kršim avtorskih pravic ... pa saj nisem naredila štampiljke, le narisala sem lik, ki ga sicer videvam po štampiljkah in ni za prodajo.
Detajl
Zdaj pa za nekaj časa dovolj čestitkarstva. Čaka me tečaj italijanščine in moram pripraviti skripto. Zaenkrat je vse še v glavi ...
Sinoči sem si vzela čas in si ogledala celoten drugi večer predizbora Evrosonga. Moram reči, da sem bila kar malo presenečena nad kvaliteto ... višji nivo glede na pretekla leta. Brez temnih izjem sicer ni šlo, vendar jaz nočem govoriti o le-teh.
Katere pesmi so mi bile najbolj všeč? Po dolgočasni Hrvaški pesmi je bila Irska prava adrenalinska injekcija. Potem moram pohvalit slovaško vokalistko - čist glas se je vzpenjal v višave ... O slovenski le toliko: predolg uvod in prekratko besedilo.
Najbolj pa sta me prevzela norveški dečko in estonska skupina Urban Symphony. Pevka me spominja na Gorjussiko iz štampiljk, tako sem dobila zamisel, da bi skreirala eno. Žal pa ponavadi moji favoriti nikoli ne zmagajo, upam, da bo tokrat drugače!
Bila pa sem malo preveč zaletava in sem ugotavljala, kako bi lahko naredila, kaj bi še lahko dodala, kaj bi lahko spremenila ... ko je bilo že vse zlepljeno. Očitno bom morala narediti novo. Ker ni bilo ustrezne Gorjussike, sem jo kar narisala. Nisem zadovoljna z rokami, mogoče bi bilo bolje, če bi jih skrila za hrbet ali pa ji dala v roke violino. Tako nekam bebavo štrlijo narazen. Sploh desna je čudna.
Na pavs papir sem z belim alkoholnim flomastrom napisala besedilo (1. kitico in refren) v estonščini in prevod v angleščini. Upam, da je točen, saj iz estonščine se ne da razbrati niti ene besede. Ugrofinski jezik pač.
Najbrž pa sem že med barvanjem imela v podzavesti (zaradi rok), da bo treba naredit novo, lahko bi se bolj potrudila. Tudi fotografirala sem v slabih razmerah, zato barve delujejo manj prelivajoče in nekam modro.
