nedelja, 26. september 2010
Moj nakit je postal umetnija II.
Ker je tale "obešalnik" med najbolj ogledanimi objavami v letu, ga objavljam 1 leto kasneje ... priznam, da sem imela občutek, da sem v tem letu ustvarila več nakita ...
Zaradi sprememb na službenem področju upam, da bom imela več prostega časa.
Kako je obešalnik zgledal pred enim letom, si lahko ogledate tukaj.
Opalno sonce ali lesk 38 opalnih Swarovski perlic
PO DEŽJU VEDNO POSIJE SONCE ... no, tole sem izdelovala med največjimi nalivi ... natikanje za pomirjanje živčkov, da nisem preveč razmišljala o veliki vodi, ki je hotela v naše bivališče.
Pred časom sem izdelala dve opalni zapestnici ... v bistvu je imela vsaka svoje prednosti in slabosti. In napočil je čas, da (vsaj) eno popravim. Na dve vzporedni spominski žički sem nanizala perlice in perlasta "nabodalca", nastalo je opalno sonce, ki mi je bilo tako všeč, da sem ga fotografirala.
Ker v sončnih dnevih, ki so sledili poplavi, nisem imela časa za fotografiranje, so slike malce temne ... ko bo lepše vreme, bom mogoče posnela še kakšno.In ker so Swarovski kamenčki zame sinonim za nekaj bleščečega, prijavljam tole zapestnico za 13. izziv pri Craftalnici.
sreda, 22. september 2010
Hišica sredi jezera oz. v jezeru
Prvo je lahko romantično, drugo pa strašljivo. Pripovedka o vesoljnem potopu. Vse se je začelo z dežjem ... ponoči iz petka na soboto je lilo kot iz škafa. Oče in mati ter še cel kup sosedov so celo noč spremljali višino bližnjega jarka... a nič, vodo je sproti pobiralo ... mogoče so se tudi tokrat vremenoslovci ušteli in ne bo tako hudo, kot so napovedovali.
Noč je bila mimo in že se je začelo daniti. Tudi dežja ni bilo več, čeprav je nebo s svinčeno težo pritiskalo k tlom. In se je začelo ... ob 5.30 je voda začela počasi izstopati iz jarkov ... ob 5.45 je bil dovoz na cesto že tako zalit z vodo, da se avtomobilov ni dalo več peljati na varno. In potem je samo še napredovalo ... medtem je tudi nebo poslalo svojo svinčeno težo na zemljo. Lilo je kot iz škafa!
Noč je bila mimo in že se je začelo daniti. Tudi dežja ni bilo več, čeprav je nebo s svinčeno težo pritiskalo k tlom. In se je začelo ... ob 5.30 je voda začela počasi izstopati iz jarkov ... ob 5.45 je bil dovoz na cesto že tako zalit z vodo, da se avtomobilov ni dalo več peljati na varno. In potem je samo še napredovalo ... medtem je tudi nebo poslalo svojo svinčeno težo na zemljo. Lilo je kot iz škafa!
Polja so postala ogromno blatno jezero, iz katerega so se svetile oranžne boje ... buče na sosednjem polju. Voda je zalila dovoz, polja, poti in je nevarno začela prihajati na dvorišče. Hitela je. Pogoltni jezik vode se je naglo biližal vhodu. S svojo mokro požrešnostjo se je zaril skozi vsako špranjo v notranjost hiše. Ura še ni odbila 7.
Nekaj (pre) korajžnih voznikov se je kljub preplavljenemu vozišču odločilo zarezati deroči vodni jezik ... narava je bila močnejša ... vodni jezik jih je požrl. Ostali so sredi cestišča. Ko je voda začela upadati in je tudi zapustila naše domovanje ... 20 cm je dosegla v višino ... se je začelo čiščenje in priprava na še en val deževja in na novo neprespano noč. Civilna zaščita in gasilci so dovažali vreče s peskom, da bi vsaj delno potešili požrešnost vodnega jezika.
Zgornje hortenzije je voda čisto prekrila. Do sosedov so se ponoči, ko se je voda bližala najvišji točki, gasilci lahko zapeljali le s čolnom.
Žal je bil drugi val veliko hujši od prvega. Čeprav smo vhod založili z vrečami peska, se je voda povzpela nad vreče ... v hišo je drla skozi vsako špranjo iz tal, podbojev ... grozeče je bilo poslušati ta zvok. Ponavadi me voda pomirja! Prihajala je in navkljub dvema črpalkama je naraščala. Začelo se je okrog osmih zvečer. Do devetih je dosegla že raven prejšnje noči. Še je rasla ... dosegla je prvo stopnico in se povzpenjala proti drugi. Prekrila je tudi drugo stopnico. Zunaj je bilo skozi stekla vhodnih vrat videti, da je gladina tam zunaj vsaj za 20 cm višja! Groza. Še bolj grozljiv je bil pogled skozi okno ... dobrih 10 cm do okenske police je še manjkalo.
Nekaj (pre) korajžnih voznikov se je kljub preplavljenemu vozišču odločilo zarezati deroči vodni jezik ... narava je bila močnejša ... vodni jezik jih je požrl. Ostali so sredi cestišča. Ko je voda začela upadati in je tudi zapustila naše domovanje ... 20 cm je dosegla v višino ... se je začelo čiščenje in priprava na še en val deževja in na novo neprespano noč. Civilna zaščita in gasilci so dovažali vreče s peskom, da bi vsaj delno potešili požrešnost vodnega jezika.
Zgornje hortenzije je voda čisto prekrila. Do sosedov so se ponoči, ko se je voda bližala najvišji točki, gasilci lahko zapeljali le s čolnom.
Bredli smo po kalni vodi, sem ter tja, pobirali, kar se je odnesti dalo, čim več stvari smo skušali dvigniti čim više od tal. Dan smo preživeli v izčrpavanju vode iz pritličja, v čiščenju in umikanju stvari. Tokrat nismo prepustili ničesar naklučju. Kar se je dalo, smo razstavili in odnesli v višje nadstropje. Cel dan smo nosili in umikali stvari pred vodo. Tudi kokoškam smo naredili podest za hrano. Ena se nam je namreč utopila. Žal se voda ni dovolj umaknila, da bi lahko odpeljali avtomobile na varno. Le podložili smo jih z opeko. Voda jih je v drugo zalila.
Žal je bil drugi val veliko hujši od prvega. Čeprav smo vhod založili z vrečami peska, se je voda povzpela nad vreče ... v hišo je drla skozi vsako špranjo iz tal, podbojev ... grozeče je bilo poslušati ta zvok. Ponavadi me voda pomirja! Prihajala je in navkljub dvema črpalkama je naraščala. Začelo se je okrog osmih zvečer. Do devetih je dosegla že raven prejšnje noči. Še je rasla ... dosegla je prvo stopnico in se povzpenjala proti drugi. Prekrila je tudi drugo stopnico. Zunaj je bilo skozi stekla vhodnih vrat videti, da je gladina tam zunaj vsaj za 20 cm višja! Groza. Še bolj grozljiv je bil pogled skozi okno ... dobrih 10 cm do okenske police je še manjkalo.
Še približno 15 cm vode bi potrebovali, da bi v stanovanje začela drveti skozi OKNA!!!! Na koncu je v stanovanju dosegla višino 40 cm. Preplavila je vse, česar nismo uspeli umakniti dovolj visoko. Okrog 4.00 zjutraj je začela upadati. Samo čakali smo lahko ... do 9.00, nato se je začela intenzivna čistilna akcija.
Tukaj moram poudariti še nekaj. Doživeli smo nekaj strašnega. Nekateri sosedje so imeli še več vode v hiši, drugi so izgubili vse svoje imetje, ker imajo celo stanovanje v pritličju. Tisti, ki imajo hiše na višjih legah, so nam prišli pomagat, tudi sorodniki so priskočili in redki domačini.
Tukaj moram poudariti še nekaj. Doživeli smo nekaj strašnega. Nekateri sosedje so imeli še več vode v hiši, drugi so izgubili vse svoje imetje, ker imajo celo stanovanje v pritličju. Tisti, ki imajo hiše na višjih legah, so nam prišli pomagat, tudi sorodniki so priskočili in redki domačini.
Za večino je bil dogodek neke vrste cenena zabava. Hodili so gledat in fotografirat veliko vodo, nihče pa ni vprašal, ali kdo potrebuje pomoč. Predvsem tam, kjer so doma starejši ljudje. Celo škodo so delali, ko so se preizkušali v vožnji čez poplavljeno cesto.
Zahvalila pa bi se gasilcem in predstavnikom civilne zaščite, ki so se odzvali na vsak klic na pomoč ter dovažali vreče s peskom po preplavljenem vozišču.
petek, 17. september 2010
Kokosov cvet za mamo
Ko je mama videla mojo zapestnico, je bila nad njo navdušena ... še bolj je bila navdušena, ko sem ji jo pomerila na roko. Je še lepša kot prva.
Med kokosove kolobarčke sem zavozlala še drobne lesene perlice. Zapenja se jo lahko na dva načina ... bolj tesno ali bolj ohlapno.
Med kokosove kolobarčke sem zavozlala še drobne lesene perlice. Zapenja se jo lahko na dva načina ... bolj tesno ali bolj ohlapno.
torek, 14. september 2010
Ko indonezijka hoče družbo ...
Ne, se nisem zatipkala ... z indonezijko sem mislila na zgornjo ogrlico. Sestra mi jo je prinesla iz Indonezije.
Spet smo pri rjavi ... ogrlic ogromno, drugih kosov nakita pa nič! In tako sem med škatlami z lesenim in kokosovim nakitom poiskala ustrezne primerke in se lotila prepletanja. V bistvu je bilo vse zelo preprosto, razen uhanov. Tam sem se nemalo namatrala, da sem skozi male lesene perlice poslala dve vrvici.
Prvič pa sem tudi izdelala prstan. Ni idealen, saj se od blizu na določenih mestih vidi srebrna podlaga, a nisem imela primernih manjših perlic, ki bi zapolnile špranje med lesenimi perlami. Steklene že ne sodijo k lesu.
Spet smo pri rjavi ... ogrlic ogromno, drugih kosov nakita pa nič! In tako sem med škatlami z lesenim in kokosovim nakitom poiskala ustrezne primerke in se lotila prepletanja. V bistvu je bilo vse zelo preprosto, razen uhanov. Tam sem se nemalo namatrala, da sem skozi male lesene perlice poslala dve vrvici.
Prvič pa sem tudi izdelala prstan. Ni idealen, saj se od blizu na določenih mestih vidi srebrna podlaga, a nisem imela primernih manjših perlic, ki bi zapolnile špranje med lesenimi perlami. Steklene že ne sodijo k lesu.
ponedeljek, 13. september 2010
Nakit XI
Približno pred letom sem si naredila "obešalnik za nakit", ko sem imela tako postrojeno vse "nakitovsko imetje", sem ugotovila, da prevladuje rjava.
V bistvu je moj barvni razvoj šel nekako takole: v srednji šoli in prvih letih faksa sem v omari imela bele, sive, črne in modre kose oblačil. Potem sem si kupila ene super rjave "gojzerje", ki se niso drseli in niso prepuščali ne vode ne mraza. Pa sem počasi začela tem prilagajati zimsko kolekcijo ... najprej hlače, potem bundo itd. Dokler niso v omari prevladovali toni od oranžne do olivno zelene ... vmes pa vsi odtenki rjave. In tudi nakit je bil temu primeren.
Po porodniški sem morala ponovno zamenjati garderobo, na srečo ne zato, ker sem se zredila, ampak ker več kot dve leti nisem kupila skoraj nobenega novega (nenosečniškega) oblačila. Ko sem začela ponovno delati, sem ugotovila, da so vsa oblačila obnošena in sem prvi dve plači zapravila za novo garderobo. Tokrat sem se odločila za MAVRICO! Zdaj je moja omara kot dan po dežju ... v mavričnih barvah. In temu sem prilagodila nakit.
Potem pa sem ugotovila, da verižic imam že nekaj v rjavi barvi, uhanov in zapestnic pa ne. In takole je nastal tale kompletek. Natikala sem ga kar med "vožnjo s traktorjem". Kljunček je trenutno najbolj navdušen nad nonotovim traktorjem in gor lahko presedi ure ... jaz pa zraven na stolčku natikam ... in podiram več kot ponavadi!
V bistvu je moj barvni razvoj šel nekako takole: v srednji šoli in prvih letih faksa sem v omari imela bele, sive, črne in modre kose oblačil. Potem sem si kupila ene super rjave "gojzerje", ki se niso drseli in niso prepuščali ne vode ne mraza. Pa sem počasi začela tem prilagajati zimsko kolekcijo ... najprej hlače, potem bundo itd. Dokler niso v omari prevladovali toni od oranžne do olivno zelene ... vmes pa vsi odtenki rjave. In tudi nakit je bil temu primeren.
Po porodniški sem morala ponovno zamenjati garderobo, na srečo ne zato, ker sem se zredila, ampak ker več kot dve leti nisem kupila skoraj nobenega novega (nenosečniškega) oblačila. Ko sem začela ponovno delati, sem ugotovila, da so vsa oblačila obnošena in sem prvi dve plači zapravila za novo garderobo. Tokrat sem se odločila za MAVRICO! Zdaj je moja omara kot dan po dežju ... v mavričnih barvah. In temu sem prilagodila nakit.
Potem pa sem ugotovila, da verižic imam že nekaj v rjavi barvi, uhanov in zapestnic pa ne. In takole je nastal tale kompletek. Natikala sem ga kar med "vožnjo s traktorjem". Kljunček je trenutno najbolj navdušen nad nonotovim traktorjem in gor lahko presedi ure ... jaz pa zraven na stolčku natikam ... in podiram več kot ponavadi!
torek, 7. september 2010
Kaj je kusudama?
Ko se nečesa lotim, to stvar dodobra preučim. Japonska me je od nekdaj fascinirala, zato s še toliko večjim zanimanjem preberem kakšno zanimivost.
Kaj je kusudama?
V japonščini kusudama dobesedno pomeni "medicinska, zdravilna krogla" in je največkrat izdelana iz papirja, čeprav je lahko izdelana iz katerega koli materiala. Običajno (ne vedno) je krogla sestavljena iz več enakih delov piramidaste oblike, ki so skupaj zašiti. Največkrat gre za stilizirano cvetje iz zloženih kvadratnih papirjev v tehniki origami. Vse pogosteje se deli med sabo preprosto zlepijo, obstajajo pa tudi modeli, ki se držijo skupaj brez lepila in brez šivanja. Včasih se na kroglo obesi še okrasek za dekoracijo.
Kusudama izvira iz starodavne japonske kulture: s Kitajske naj bi navado prinesli pred približno 1200 leti. Na začetku so te krogle uporabljali, da so vanje zatikali kadila in dišave, zato sklepajo, da so nastale kot zamenjava za dišeče šopke cvetja ali zelišč. Beseda sama je kombinacija dveh japonskih besed: Kusuri, medicine, in Tama, žoge, krogle. Danes se navadno uporablja kot okras ali kot darilo. Tistemu, ki jo podarimo, zaželimo dolgo življenje, dobro zdavje, srečo in blagoslov (za kar koli).
Povprečni Japonec ob besedi "kusudama" pa prikliče v spomin spodnjo različico.
ponedeljek, 6. september 2010
Šestdeset kvadratov za kroglo
Že nekaj časa sem želela izdelati KUSUDAMO, tj. japonsko kroglo za srečo. Na Japonskem se uporabljajo še danes, predvsem za novo leto, le da se že močno razlikujejo od origami kusudam. Večinoma gre za plastične krogle, ki se odprejo s pokom in potem iz njih prileti kup bleščic, na koncu iz njih visi vrsta trakcev, nekateri so le okrasni, drugi pa nosijo sporočila sreče.
V mojo kusudamo sem dala še kanček lotosovega eteričnega olja, ki ga je mama prinesla iz Egipta. Ima zelo prijeten in nežen vonj. Ker sem hotela izdelati kusudamo v zeleni barvi in edini zeleni papir, ki sem ga imela na razpolago je bil plastičen (za zavijanje daril), sem jo izdelala iz njega. Ta papir pa je zelo težko rezati in osnovni liki niso bili pravi kvadrati ... zato so cvetlice ponekod malo zamaknjene.
Spodaj je nekaj korakov izdelave: lepljenje cvetov v dve polovici, lepljenje obeh polovic skupaj.
In še končni izdelek ... ponovno ga bom posnela ob dnevni svetlobi, zunaj.
Okrasek za lase
nedelja, 5. september 2010
Beg iz ravnih linij
Izzivi so idealna priložnost, da se preizkusimo v nečem novem, da se nam porodijo nove zamisli in da ustvarimo tisto, kar smo nekje enkrat videli, si to predlogo mogoče celo shranili in pustili čakati na realizacijo. Tako je nastala tale voščilnica: za 11. izziv pri Craftalnici.
Tudi notranjost sem pisano poštempljala, da bo mala deklica lahko občudovala pisne barve in živali ter rastline.
Dodatek k voščilnici je še vijolična sponka za lase, na katero sem obesila nekaj bleščečih Swarovski kristalčkov. Mislim, da bom kaj podobnega še izdelala.
To pa ni moja originalna ideja za Craftalnico. Začela sem izdelovati kusudama rožico, a sem v vsem kaosu ob začetku novega šolskega leta založila papirčke za zadnjo rožico. Upam, da jih najdem do torka. Je pa drugačna od Majine, ki jo je že objavila za izziv.
Rožnata, ker je za deklico. Med pospravljanjem sem našla kup novih voščilnic in čestitk, ki jih ne bom nikoli odposlala, ker delam svoje. Jih bom kar reciklirala. Prvo stran prelepim s svojo kreacijo pa je!
Tudi notranjost sem pisano poštempljala, da bo mala deklica lahko občudovala pisne barve in živali ter rastline.
Dodatek k voščilnici je še vijolična sponka za lase, na katero sem obesila nekaj bleščečih Swarovski kristalčkov. Mislim, da bom kaj podobnega še izdelala.
To pa ni moja originalna ideja za Craftalnico. Začela sem izdelovati kusudama rožico, a sem v vsem kaosu ob začetku novega šolskega leta založila papirčke za zadnjo rožico. Upam, da jih najdem do torka. Je pa drugačna od Majine, ki jo je že objavila za izziv.
Naročite se na:
Objave (Atom)