Pobegla

Ja ... objava. Ker je nisem oddala takoj, sem jo po izročitvi pozabila objaviti.

Narejena je bila za fanta, ki je praznoval svoj rojstni dan tik pred začetkom svetovnega prvenstva v nogometu in tudi sam igra nogomet.

Ves material sem natisnila s spleta. Nogometaš je pobarvanka pomanjšana na ustrezno velikost, ime sem napisala z reliefnim prahom, prav tako listje pod nogami nogometaša. Ker nisem našla pisala za embosiranje ... se je skrilo v škatlo z akrilnimi barvami ... sem črte narisala z belim alkoholnim flomastrom.
Na zadnjo stran sem prilepila znak Slovenske nogometne zveze in logotip svetovnega prvenstva v nogometu v JAR. Za spomin.

Svežina modre je v zraku ...

Končno malo duška ... zadnji teden je bilo nevzdržno. Vročina.

Vsako leto razmišljam, kaj vse bom počela tisti mesec, ko bom poleti doma, potem pa nič. V vročini človek še razmišljati ne more in moj delovni kabinet v mansardi je prava kotlovnica. Tudi Kljunček je zaradi vročine bolj siten in manj spi ... potem pa pride jesen in ugotavljam, kaj vse bi poleti lahko naredila, a nisem.

Obožujem tople sončne zimske dneve in poletne nevihte. Ponoči smo jo imeli. Pustila sem odprta okna, da je hladen piš vstopil v prostor. Kako prijetno je bilo. Zjutraj sem si oblekla dolge hlače in se ogrnila čez hrbet. Uživala sem ob topli kavi in brskanju po medmrežju.

Tudi tole rožico sem posnela danes. V razbeljeni sončni svetlobi se je nežna modrina cvetov izgubila. Prvič nam je cvetela, ko smo Kljunčka pripeljali iz bolnišnice ... in letos je bila za njegov rojstni dan spet v polnem cvetenju.



Že nekaj dni po malem pregledujem Kljunčkove fotografije. Čaka me veliko delo, urediti fotografije od enega leta naprej. Celo leto fotografij ...

Oranžna mavrica

Darilo za diplomo. Čestitka je izdelana po predlogi iz Craftalnice, izziv št. 8. Všeč mi je preprosta Simonina postavitev.

Za podlago sem natisnila fotografijo belih balončkov na nebu (s spleta). Fotografiji sem dodala maksimalno svetlobo, da je nebo postalo pastelno modro.

Idejo za osrednji motiv sem tudi našla na spletu. Barvala sem s Copici in dopolnjevala z navadnimi flomastri. Izbor barv ni tako pester, kot bi si želela. V sredinski rdeči plamen sem napisala besedo diploma, tej sem desno in levo dodala še druge besede:

nov začetek, odločnost, vztrajnost - srčnost, ljubezen, sreča,
altruizem

Iz ostanka ročno izdelanega papirja sem oblikovala svitek z besedo "Diploma" in ga malo ožgala. Iz valovite lepenke sem prostoročno izrezala krog za sonce.

Darilo pa je dopolnjeval še nakit v oranžni ... uhani, zapestnica in verižica: krogi iz školjke, par svarovskih, nizi steklenih oranžnih perlic in oranžen trak ter še nekaj malenkosti ...

Moj hibiskus

Tole rastlinico so mi podarili avstrijski partnerji v Comeniusovem projektu pred štirimi leti. Čeprav je bil le majhna vejica, je bil poln cvetov. A kaj, ko je bil navajen na rastlinjak in sta odcvetela le dva cvetova, vsi popki pa so se osuli.

Ker se nje bližalo poletje, sem ga postavila ven, na balkon. Le jutranje sonce ga je obsijalo, a že to je bilo dovolj, da mu je požgalo vse liste. Kaj klavrno je zgledal. Razmišljala sem že, da ga vržem stran, potem pa sem se odločila, da mu dam drugo priložnost.

In sedaj me razveseljuje in cveti ... še bo cvetel letos.

.

"Toto" torta

Tole je pa torta. Vsi so bili navdušeni, predvsem pa slavljenec.



Lokomotiva je prekrita z marcipanom, za kolesa sem uporabila piškote, za okna tudi. Dimnik na parni lokomotivi je čokoladno jajčke ... še vedno skriva v sebi presenečenje.



Prvi vagon je potniški, druga dva sta tovorna. En prevaža drva, drugi pa črke z imenom.

Nekaj posebnega za mojega Kljunčka

Sem že povedala? Obožuje vlake ... in mline. Tudi stari mlinček za kavo sodi v to kategorijo.

Lani je bila glavna tema traktor, zato sem izdelala voščilnico s traktorjem in nato še naročila torto s sliko traktorja.

Tudi tokrat nisem imela težav s tematiko. Tamali se lepo razvija, gibalno je že pravi mali akrobat, vedno bolj je zgovoren in tudi s pleničkami smo opravili. Za vsak slučaj jih uporabljamo za ponoči, a jih nikoli ne zmoči.

Kar nekaj časa smo potrebovali, da smo ugotovili, kaj pomeni "toto". To je vlak, seveda. Čeprav zna reči vlak, mu še vedno reče "toto". Tako je s stvarmi, ki jih ima rad. Tudi sebi reče "Ma", čeprav zna reči tudi "Matin". Ampak ne, on sebi reče "Ma" z nekakšnim poudarkom.

Za voščilnico sem izbrala stvari, ki so mu blizu:

min, toto, hiška in deu

Stavbo milina sem narisala kar sama. Pobarvala sem jo s Copic Ciao markerji in prilepila koščke opeke. Vlak je nastal po predlogi iz pobarvanke. Iz dimnika sem speljala niz perlic, ki se večkrat ujamejo v zanko. Dodala sem še nekaj stvari, ki so Kljunčku blizu in sodijo zraven. Narisala sem preprosto hiško in drevo. Oboje sem pobarvala Ciao markerji. Travnato podlago sem našla na internetu, za nebo pa sem uporabila moder papir.

Vetrnico mlina sem naredila kot preprosto vetrnico na veter, z lepilnim trakom sem ojačala vogale, ki sem jih prebodla, in na nespeti strani papirja odrezala stran papir v obliki mandlja, da je vetrnica elegantnejša in se vidi več podlage. Vetrnico sem pripela z žebljičkom za nakit, ki sem ga na drugi strani ovila okrog manjše kroglice iz fima. Se vrti.

Prihodnjič bom morala vse skupaj utrditi z debelejšo lepenko, mogoče kar z valovito iz embalaže, saj se je 200-gramski papir izkazal za premehkega. Da se harmonika ni preveč razpirala, sem jo privezala z vrvico.

Na koncu je bila še torta. Tokrat sem jo izdelala sama, naredila sem jo v obliki vlaka. Bila je lepa in tudi okusna ... prvič se mi je zgodilo, da so vsi torto jedli in nihče ni pustil niti koščka. A o tem prihodnjič. Moram še naložiti fotografije v računalnik in tudi darilo moram dokončati. Merilec višine ... ga delam že več kot pol leta. Pobarvati moram še majhen vogalček, da ga objavim, potem pa moram najti ustrezno mesto, kamor ga bom pritrdila in izmeriti višino mojega otroka.

UPORABLJENI IZDELKI – USED PRODUCTS
ŠTAMPILJKE/STAMPS	pobarvanka (vlak, stolp, drevo)
PAPIR/PAPER	bel šeleshamer; ostanki vzorčastega papirja
BARVE/INKS	/
DODATKI/ACCESSORIES	žička, perlice, vrvica
PRIPOMOČKI/TOOLS	tiskalnik Epson L800

Biseri, nebeške neveste in Marijino cvetje

Marjetica je dokaz pravila, ki nam ga ponuja narava sama:

MANJ JE VEČ!

S svojo preprostostjo je navdihovala in vzdigovala v neslutene višave duha pesnikov od antike naprej. Že takrat so cenili njeno preprosto lepoto in vdanost soncu. Predstavljala jim je toplino pomladi, z njimi je bila okrašena Flora, boginja pomladi in pomladanskega rastja.

Bliže današnjemu pomenu so temu preprostemu cvetu dali v srednjem veku. Trubadurji, potujoči pevci, so mu nadeli pomen preproste in čiste ljubezni. Nadeli so mu ime "margarita", kar pomeni biser. Cvetlice dragocene in drobne kot biseri. Od tod tudi ime za cvetlico v romanskih jezikih.

V krščanstvu je marjetica simbolizirala "božjo nevesto", saj se odpira svetlemu in zapira temam pogube. Predvsem so jo nadeli preprosti in čisti ljubezni Marije, Jezusove matere, in od tod naše ime "marjetica", Marijin cvet. Marjetice so tudi prispodobe blaženih duš, ki krase božje poljane.

V Angliji so poimenovanje izpeljali iz njene lastnosti, da se odpre samo na soncu. Tako se je v poeziji pojavil izraz "Eye of Daie", oko dneva, kar je skozi stoletja pripeljalo do poimenovanja "daisy" v sodobni angleščini.

Tole so pa moji "biserčki". Uhani in obesek iz fima na dvojni beli vrvici z rumenimi lesenimi kroglicami. Marjetičina preprostost.