Posušen paradižnik v olju

Receptov na to temo sem našla malo morje, zato sem izbrala najpreprostejšega: paradižnik, sol, sonce, bazilika in oljčno olje.

Za sušenje so bolj primerne bolj mesnate vrste paradižnika, saj se sicer lahko zgodi, da ostane samo lupina. Jaz sem večinoma uporabljala češnjev paradižnik, potem pa sem poskusila še domačo sorto, ki je zelo mesnata (spodaj desno).

1. Paradižnik operete in razrežete na polovičke (češnjevca) oz. na manjše kose, krhlje. Razporedite jih na pladenj z mesnatim delom navzgor in posolite. Nato postavite na sonce. Zvečer jih umaknite noter. Zaradi soli na začetku izpustijo veliko vode, to vodo je potrebno odstraniti (izlijete, popivnate). Večje paradižnike je potrebno obračati (en dan na eno stran, drugega na drugo).

Ko ne izpuščajo več vode, nadaljujete sušenje na toplem, zračnem in senčnem prostoru.

2. Po treh dneh (če je pihal veter, še prej) so paradižniki dovolj suhi, da se lahko začne z vlaganjem. Ohraniti morajo še nekaj vlage, podobni naj bodo posušenim marelicam. Naberite nekaj listov bazilike, jih operite in posušite.

3. Vzemite manjši kozarec in izmenično zlagate vanj plasti posušenega paradižnika in bazilike. Ko prispete do vrha kozarca, celoto zalijete z oljčnim oljem, malo potresite, da spravite ven ves zrak.

4. Ko se nabere nekaj kozarcev segrejte pečico na 100 stopinj celzija, izklopite segrevanje, vstavite kozarce in počakajte, da se v pečici postopoma popolnoma ohladijo.

5. Dober tek.

Paradižnike lahko shranite tudi brez olja, le dobro se morajo posušiti. Sušite jih od enega tedna do deset dni. Če jih pustite na soncu, počrnijo, kljub temu so dobri, le omake bodo temnejše. Zato priporočam, da ko izpustijo vso vodo, jih umaknete s sonca in nadaljujete sušenje v senci oz. izogibajte se predvsem opoldanskemu soncu.