Mislim, da sem fotografirala Marsovčka!

Ali pa se mi čisto blede, ker je moj sine odšel z nono in nonotom za 5 dni v toplice. Na to smo ga pripravljali že od novega leta naprej in mulček se je sicer zadnje tri dni nekam nenavadno obešal name, mi nosil poljubčke, me objemal ... zjutraj pa je brez težav sedel z nono in nonotom v avto, dal mami lupčka in šel. Po telefonu pa natančno poročal, da je v bazenu toliko vode, kot smo je imeli pri poplavi po hiši ... Prvič sem slišala njegovo debato po telefonu, ponavadi drugim govori iz mojega ali hišnega telefona.

NIHČE pa ni pripravil MENE na njegov ODHOD! Mislim, da je bilo vse tisto obešanje po meni le posledica moje nervoze pred sinovim odhodom. Mladiči čutijo, ko smo mame napete. Nož v srce je bila jutranja izjava ... sinoči dolgo nisem mogla zaspati, zato zjutraj nisem mogla odpreti oči, ko se je Kljunček prebujal. V bistvu je še skoraj spal, vendar ponavadi sem jaz že budna, zato ga je to najbrž motilo. Z zaprtimi očmi me je skušal predramiti, ker je bil neuspešen, se je v postelji obrnil na trebuh in izjavil: "Mama, gledi, kako jaz MIRNO spim. Gledi!"


Takoj me je zdramilo. Vsekakor sem si za danes pustila en kup dela, kajti sem prosta, mladič je dobrih 200 km stran ... imam mir in čas ... razen najnujnejšega nisem storila še ničesar ... še stuširati se nisem uspela!


Objavo zaključujem s spomladansko kompozicijo, ki sva jo prpravila s Kljunčkom. Na sprehodu ob reki Vipavi sva nabrala šopek mačic, ki sem jih vtaknila v vazo (narejeno iz steklenice za oljčno olje) ter privezala z neko staro dekoracijo v obliki rože, ki jo prekladam po omarah že nekaj let. Stare kamenčke iz morja sem porabila, da sem vazo utrdila, kar mi jih je ostalo (2), pa sem pustila kar na mizi pred vazo. Ta teden si to lahko privoščim. Na mizi je ročno tkan prtiček, ki sem ga pred leti kupila na Sardiniji.

Ko sem bila majhna, smo ob hiši imeli eno tako "pitano" mačico, ki smo jo vsako leto obrezali. Šopek orjaških mačic smo postavili doma na hodnik, ostalo pa je nona prodala eni gospe v Italijo. Potem pa je kar naenkrat drevesce, ki je tako bogato obrodilo, zgnilo. Mislim, da je bil kriv nenaden mraz v spomladanskih mesecih.

Nabrane mačice se ne morejo kosati s tistimi, ki smo jih imeli ob hiši (za na mizo bi bile tiste vsekakor prevelike, saj so imele tudi po več kot 2 m dolge veje in bi jih bilo škoda krajšati), vseeno pa si nisem predstavljala, da bodo na moji mizi tako dobro izpadle.

Slike sem posnela včeraj zvečer, preden je fotoaparat končal v potovalki. Ta teden nameravam izkoristiti tudi za ustvarjanje, objave pa bodo sledile šele, ko se ponovno dokopljem do fotoaparata. Tudi odkrivanje Kljunčkovega kostuma, ki si ga včeraj ni hotel pomeriti, da bi ga lahko poslikala.

Na predzadnji sliki se je pojavil ta beli "mehurček": Igra svetlobe ali NLP? Mislim, da so prav v takem plovilu pripotovali taki prijazni Marsovčki k BojiMoji.

Ko skočijo iz plovila, se povečajo. Dobro, domišljija še deluje. Ali pa sem le ena navadna histerična mama!