sobota, 26. september 2009

Moj nakit je postal umetnija!


Zamisel, ki je dolgo zorela v meni, je končno dočakala luč. Že ob načrtovanju spalnice sem si zamislila, da bi za vrati uredila "obešalnik" za nakit. Potem je v hišo prišel naš Kljunček in nakit je postal postranskega pomena. Vse, kar premorem, sem obesila na navaden obešalnik in spravila v omaro. Dokler ni bilo treba ponovno v službo ... Obešalnik, ki je bil prikladen za daljšo hrambo, je postal popolnoma neustrezen, vrvice so se motale ena ob drugo, ko sem enkrat nakit snela, se mi ga ni dalo ponovno natikat gor, zato sem ga odlagala na omarice, poličke, nočno omarico ... nakar je pogosto prišel Kljunčku v roke, ki je takoj začel preizkušati njegovo trdnost.



1. Najprej sem kupila par "žagnc", vzela sem kar tiste za plot. Hrbtno stran, ki je širša, sem uporabila za lice.





2. Prebarvala sem jo z razredčeno belo akrilno barvo, da je bila tekstura lesa še vedno vidna. Barvala sem 2-krat, saj je bila po prvem barvanju deska še vedno malo lisasta.




3. Ko se je barva posušila, sem desko dodatno okrasila s servietno tehniko. Uporabila sem zelo nežen vzorec z viticami in spomladanskim cvetjem.


Eno desko sem v celoti prekrila s servieto, na drugo pa sem položila le izrezane vzorce. Imela sem namreč le tri serviete. Prvi poizkus sem morala odstraniti zaradi pregrobega čopiča, ki mi je serviete trgal. V resnici so bile problematične serviete, bile so zelo tanke in po celi površini naluknjane.



4. Kupila sem kratke in malo debelejše žeblje, ki pa so bili temni, zato sem jih z barvo v spreju prebarvala v belo. Za barvanje sem uporabila gosto kovinsko mrežo, v katero sem nabodla žeblje. To sem potem obesila, da se je barva posušila. Sledilo je zabijanje ... na 2 cm žebelj. Po pravici povedano je žeblje zabijal tata, ki mi je deski z dvema vijakoma tudi pritrdil na steno in ju skrajšal na primerno dolžino.


5. Najlepši del je bilo obešanje nakita. V temno modro torbico sem dala obeske, ki nimajo verižice. To je začasna rešitev, ko bom imela čas, bom naredila stojalo za uhane in za obeske. Zamisel že imam.


Tu je še detajl. Pri dnevni svetlobi moram fotografirati še frontalno, saj celotna kompozicija deluje kot stenska slikarija. Pa še vsega nisem uspela izobesiti ... imam kose nakita povsod po hiši, nekaj pa sem jih spravila za restavriranje.
Kako zgleda po enem letu, si lahko ogledate tukaj.

2 komentarja:

  1. Super ideja in zelo lep papir in izvedba. Meni bo moj predal za nakit enkrat samo še razpadel.

    OdgovoriIzbriši
  2. Vrhunsko! Tole bom mogla pa tudi jaz narediti. :)

    OdgovoriIzbriši