torek, 14. september 2010

Ko indonezijka hoče družbo ...

Ne, se nisem zatipkala ... z indonezijko sem mislila na zgornjo ogrlico. Sestra mi jo je prinesla iz Indonezije.


Spet smo pri rjavi ... ogrlic ogromno, drugih kosov nakita pa nič! In tako sem med škatlami z lesenim in kokosovim nakitom poiskala ustrezne primerke in se lotila prepletanja. V bistvu je bilo vse zelo preprosto, razen uhanov. Tam sem se nemalo namatrala, da sem skozi male lesene perlice poslala dve vrvici.


Prvič pa sem tudi izdelala prstan. Ni idealen, saj se od blizu na določenih mestih vidi srebrna podlaga, a nisem imela primernih manjših perlic, ki bi zapolnile špranje med lesenimi perlami. Steklene že ne sodijo k lesu.

3 komentarji:

Andreja pravi ...

Lepo, najbolj sta mi všeč zapestnica in uhani :-))

Vladuška pravi ...

Mi je všeč, tako naravno, super.

Andreja pravi ...

Super družbico si naredila indonezijki.

Ne prezrite ...

Priznanja in nagrade v aprilu 2022