Kakšno povezavo ima z naslovom ... veliko, a o tem na koncu!
Se vam je že kdaj zgodilo, da vam nekdo požene strah v kosti, brez da bi vi zadevo v resnici poznali? Meni se je to prvič zgodilo v 1. letniku srednje šole. Imeli smo zelo strogega učitelja zgodovine in sošolke, ki so ponavljale, so me tako prestrašile, da skoraj nisem mogla govoriti, ko sem bila vprašana. Vprašana sem pa bila prva in temu primerna je bila nizka ocena (2). Potem pa sem ugotovila, da to ni noben bav-bav, če zgodovino znaš (meni je bila vedno všeč), lahko dobiš tudi 4 ali 5. In res, ko sem bila vprašana popolnoma nepripravljena, sem dobila trojko, naslednje ocene so bile samo še višje. Na koncu leta sem se celo potegovala za odlično oceno v zgodovini.
To prigodo sem omenila le zato, ker mi je prišlo na misel, kako lahko strah ohromi človeka. Tudi druga zgodba je povezana s študijem. Strah me je bilo strokovnega izpita. Od tu in tam izveš najbolj grozne primere izživljanja izpraševalcev nad bodočimi učitelji in profesorji. Ta strah sem zaupala svoji prijateljici, ki me je kar zavrnila, naj neham, saj če bom tako črno razmišljala, bom tudi tako kruto komisijo dobila. Priporočila mi je, naj raje razmišljam o tem, da mi bo uspelo.
Mateja, hvala! Sicer sem se res dobro pripravila, a tudi komisija je bila prav simpatična, da sem zapustila sobo z nasmeškom, čeprav rezultatov še nisem poznala. Uspelo mi je in tisti grozni izpit se je spremenil v prijetno izkušnjo.
Ko sem pred dobrima dvema tednoma hotela vklopiti zunanji disk, je bil mrtev. Nič! Nobenega znaka življenja! Ker ni bilo niti dotoka elektrike, sem pomislila, da je nekaj narobe z napajalnikom. Seveda sem izdelek takoj reklamirala, saj sem ga kupila šele oktobra. Trgovec je bil zelo prijazen, tudi sam je preveril, ali naprava res ne dela, pripravil je vse papirje, da se stvarco pošlje serviserju. Do tu vse O.K. Mimogrede pa sem ga vprašala, kaj se zgodi, če je kaj narobe z mašino, kako bi lahko jaz dobila svoje podatke, ki so shranjeni samo tam . Hladen tuš! "Gospa, najbolje bo, da pokličete serviserja. Reševanje podatkov vas bi lahko stalo 50 EUR ali pa tudi več tisoč EUR," mi je prijazno odgovoril. Groza!!!
Potem pa sem se spomnila na prijateljico, ki mi je za strokovni izpit svetovala, naj razmišljam pozitivno. Nanjo sem se spomnila prav tam, pri pultu. Odločila sem se, da bom raje razmišljala, da bo potrebno zamenjati le napajalnik ... in res se je to tudi zgodilo.
Sicer imam varnostne kopije službenih zadev, a sem ugotovila, da so pomembni vsi podatki (zakaj bi jih sicer sploh shranjevala). Česar ne rabim, sproti brišem. Poleg tega imam občasno prave čistilne akcije. Nisem imela pa varnostnih kopij fotografij mojega Kljunčka za zadnja dva meseca in tudi vsega materiala o ustvarjanju, za katerega sem porabila ure in ure, da sem ga pobrala z neta, mi je bilo škoda. Material je še vedno tam, a čas, ki sem ga za to porabila (in bi ga morala ponovno), bi bil izgubljen. Sizifovo delo.
Zadnje čase sem malo manj prisotna na spletu, kot postno zaobljubo sem si zadala manj interneta in nobenih nakupov materiala za ustvarjanje. Pošto moram dnevno preveriti že zaradi službe, na hitro preletim še kaj drugega, a se res kontroliram.
Zapestica iz prejšnje objave lepo napreduje, še par ur dela in bo končana. Ko se bo to zgodilo, jo bom tudi objavila.
