Srce za Saro

To je še nekaj, kar sem začela v Bohinju, in čeprav je manjkalo zelo malo, da bi izdelek dokončala, je trajalo kar nekaj časa. Obesek za ključe sem naredila za Kljunčkovo vaditeljico gimnastike.

Iz navadnih steklenih perlic 3,5 mm (v načrtu so bili uporabljeni dvojni stožci, ki se bolje prilegajo) sem izdelala srce. Čeprav perlice niso enakomerne, je vseeno dobro izpadlo in ti prostorčki med eno in drugo perlico dajejo čipkast videz.

V bistvu sem na začetku hotela samo preizkusiti načrt, na koncu pa sem bila tako zadovoljna z rezultatom, da sem izdelala še drugo stran srca in obe povezala skupaj.

Izdelala sem tudi škatlico v origami tehniki. Uporabila sem kar navaden 80-gramski bel papir, ki sem ga premazala z barvno blazinico (črno), nato sem še odtisnila novo štampiljko (Fancy Pants Designs, From the garden) in jo embosirala s srebrnim prahom. Ker pa sem bila malo neučakana, se papir ni dobro posušil, zato je prah prekril celotno površino. Kljub temu sem se odločila za segrevanje, saj se mi je zdel efekt zanimiv in tako je tudi bilo. Štampiljka je dobro vidna, a ne preveč izrazito. Celoten pokrovček ima drobne srebrne pikice.

Žičnata rožica

Danes sva s Kljunčkom povabljena na rojstni dan, deklica praznuje 4. rojstni dan. Pri teh letih je življenje rožnato, zato sem uporabila rožnato barvo in motiv rožic. Tem sem dodala le nekaj bele in srebrno rožico iz žice, ki sem jo izdelala sama.

Za podlago sem uporabila kartonček iz Lidla ali Hofferja, ki sem ga poštempljala z novimi štampiljkami z motivom rožic. Štampiljka je dokaj velika, zato sem kartonček s treh strani poštempljala z zgornjim delom te štampiljke. Ugotavljam, da moram nabaviti nove barvne blazinice, saj so se tastare že malo zasušile.

Osrednji del voščilnice je rožica iz žice, naredila sem jo po navdihu, ki sem ga dobila na blogu Tanje E. - njen okrasek je bil kupljen, jaz pa sem nekaj podobnega izdelala sama. To žičkasto rožico sem privezala na kvadraten kartonček, dodatno podložen z valovito lepenko in prilepljen s 3D lepilnim trakom.

Da bi razbila veliko praznino med obema kvadratoma, sem vmes dodala še pergamentni papir, ki sem ga okrog in okrog poštempljala z belo bordurno štampiljko.

Za izdelavo voščilnice sem prav čakala na izziv pri Craftalnici in tale mi je res pisan na kožo, saj se večinoma poslužujem doma izdelanih dodatkov. Rada delam miniature iz polimerne mase, iz žice in drugih materialov.

18. kolesarska dirka po Sloveniji

Včeraj so se kolesarji ponovno zapeljali mimo hiše, z balkona sem naredila nekaj posnetkov.

Z mladičem sva se pripravljala na piknik ob zaključku njegove športne sezone, ko je vsakodnevne zvoke prerezalo tuljenje sirene ... vztrajno tuljenje, dolgotrajno ... šla sem na balkon pogledat, kaj se dogaja. Policijski avto je ustavljal promet. Sosed je potem povedal, da prihajajo kolesarji.

Ker sem fotoaparat dejansko imela že v rokah, saj sem ga nameravala vzeti s sabo, da bi ovekovečila prvo Kljunčkovo medaljo, sem naredila tudi nekaj posnetkov dirke. Dva objavljam tukaj.

Za razliko izpred dveh let, ko sta dva kolesarja ubežala glavnini, je bila tokrat skupina veliko bolj strnjena. Vodilni kolesar je imel slabih 500 m prednosti, nato pa je zabrnel mimo ogromen roj kolesarjev.

Lunin mrk je obarval zvezde v opečnato ...

Ste opazovali lunin mrk? Jaz sem ga, tudi fotografirati sem ga poskušala, a mi nobena fotografija ni uspela. Vem, potrebovala bi več potrpljena, predvsem pa to, da bi Kljunček v miru zaspal in bi se jaz lahko ukvarjala s fotografiranjem fenomena ... ni mi uspelo, vse fotografije so bile zasenčene ali kompletno črne (večkrat sem imela priliko ugotoviti, da moj fotkič v temnejših prostorih se ne preveč dobro obnese). Sem si pa sposodila eno fotografijo iz neta. Samo zaradi barve.

To zvezdico sem naredila že v šoli v naravi, na leseni klopci pred CŠOD-jem, med drevesi je oko komaj zapazilo zeleno modrino jezera. Grela sem se na soncu, saj je bilo v senci prav sveže. Okrog mene je bilo nekaj radovednih učencev, ki so z zanimanjem spremljali moje početje in še bolj radovednih učiteljev ... predvsem zato, ker sem imela navodila v kitajščini.

Za izdelavo sem uporabila 0,35 mm laks, plastične dvojne stožce in steklene perle s srebrno sredico. Oboje v rjavi barvi. Dodala sem še rjavo vrvico in nastal je krasen izdelek.

Ko sem videla lunin mrk, sem se spomnila na tole rjavo zvezdico, kot bi se nalezla barve lune v času mrka.

Obesek je nastal kot poizkus, saj ponavadi plastičnih perlic ne uporabljam za resne podvige, kljub temu zvezdico z veseljem nosim in vsi mi jo pohvalijo. Na fotografijah se veliko bolj vidi, da so dvojni stožci plastični kot pa v resnici ... razen če res od blizu ne pogledaš.

Vonj po poletju

Še preden sem prebrala o izzivu na Craftalnici: Modro poletje, sem imela že izbrane papirje ter svetilnik, a ni in ni šlo skupaj. Ko sem na spletu iskala novo fotografijo svetilnika, sem naletela na lušno ladjico. Spomnila sem se, da imam nekje shranjeno šablono jadrnice ... a sem kar naredila novo. Najbolje uspeli del pa se mi zdi morje, kjer sem širši trak za zavijanje prepognila na pol ter ga spela z navadnim spenjačem. Ker je trak satenast, daje resnično vtis valovitega morja. Trup ladje je iz srebrnega traka, ki se uporablja pri elektriki.

Rešilni obroč sem si sposodila pri Vladki, dodala sem še fotografijo mojega Kljunčka ter nekaj nakitkarskih dodatkov, ki jih tako rada vkomponiram v voščilnice.

In nastala je voščilnica za 11-letnega fantka, Kljunčkovega bratranca.

Voščilnica je narejena v srebrni (trup, senčenje, sponke, žička, zvezdica), modri (ozadje, trak-morje, križci na jadru, senčenje obroča, kroglici ob imenu) in beli barvi (jadro, obroč, napis imena); edini stvari, ki iz te barvne sheme izstopata sta rdeča na rešilnem obroču in slika v barvi sepija. Uporabila sem papir Au coin de l'objectif.

Fotografije niso najbolje uspele, ker sem jih posnela z bliskavico, pozno zvečer, kajti naslednjega dne je voščilnica odšla že na pošto.

Čas češenj je mimo

Tale češnja pa je ostala v Bohinju, kjer so prejšnji teden češnjice šele začele sramežljivo zardevati. Ta vikend pa sem doma še zadnje češnje (dve ogromni košari) spremenila v kompot, marmelado in sok. Letos jih je bilo res veliko in v dokaz, da so zares "bio", so bili tudi beli gostje v vloženih kozarcih ... vse je natur!

Tale češnjica je nastala bolj za šalo kot zares. Prejšnji teden sem bila v šoli v naravi v Bohinju, kjer imajo pred domom veliko češnjo. Ko smo prispeli, so bile vse še zelene, pri nas pa smo obirali še zadnje češnje.
Z učenci smo izdelovali preprost nakit iz lesenih perlic, jaz pa sem naredila ogrodje iz žice, ki sem ga napolnila z lesenimi perlicami v češnjevo rdeči in listnato zeleni. Iz žice sem oblikovala še ime šole.

Zabava z jekleno žico

Med pospravljanjem so mojo pozornost pritegnile svetlomodre steklene kroglice, ki sem jih nabavila že pred več kot letom dni. Večkrat sem se znašla pred potrebo po nakitu v svetlo modri, a nisem imela kaj prijeti v roke. Spomnila sem se slike v eni reviji (ki je kot ponavadi nisem našla), zato sem malo preizkušala, kako bi tole izvedla.

Najprej sem poskusila s klasičnimi 2-milimetrskimi štoperji, a so bili premajhni, zato sem poiskala tiste večje, ki jih imam vedno nekaj na zalogi in skoznje mi je uspelo stlačiti jekleno žičko kar 6-krat.

Poskusila sem več različic, a tale mi je bila najbolj všeč. Ker sem imela le 10 kroglic (in eno sem med hranjenjem nekam založila), sem morala verižico z nečim podaljšati. Poskusila sem več variant, na koncu pa sem se odločila za dodajanje belih ploskih kroglic in elipsastimi členi za verigo.