Včasih bi rada fotografirala, kar imam na ekranu, vendar na novem prenosnem računalniku mi to ni uspelo. Naj sem še tako intenzivno in dolgo pritiskala na tipko "prt sc" in na "alt" ter "fn", mi ni uspelo. Poskusila sem vse, kar so svetovali na raznih forumih, a brez uspeha.
Prav debelo sem gledala, ko sem v Picassi našla dva "zaslonska posnetka" - na enem je stran iz Picasse, na drugem pa en blog. Le kako mi je uspelo? Sistematično sem se lotila pritiskanja gumbov in kombinacij, a zaman. Na trenutke bi potrebovala tretjo roko. :D
Potem sem našla na YouTubu video, v katerem je bilo prikazano, kako se pride do zaslonskega posnetka s pomočjo Slikarja. Pritisnemo na "prt sc" in odpremo slikarja, ustvarimo okno (izberi), ter pritisnemo na "prilepi" in pred sabo imamo to, kar smo fotografirali. Malo zamuden postopek, a uspešen.
To mi je dalo misliti, da je mogoče podobno s Picasso (glede na to, da sta bila posnetka tam). Odprla sem program in pritisnila "prt sc". Na moje veliko začudenje ( :o) je bil zaslonski posnetek že v Picassi. To je še bolj enostavno!
Neuspešna sem bila, ker sem klikala ob zaprtem programu. In tista dva posnetka sta najbrž nastala, ko sem po pomoti pritisnila tipko "prt sc" namesto "delete".
Naj vas spomnim, da se jutri ob 20.00 zaključi bombonček. Tiste, ki ste se prijavile, boste že zvečer izvedele za zmagovalko. Srečno!
sreda, 14. maj 2014
torek, 13. maj 2014
Moja nova spalnica
počasi dobiva obliko. Dolgo je trajalo, da sem izpraznila svoj delovni kabinet, ki je bil natrpano poln raznih pripomočkov za ustvarjanje in druge krame. Se še spomnite, kako je zgledal? Pokukajte tukaj.
Rumena barva mi je bila zelo všeč, zato je nisem spreminjala. Vseeno sem morala prostor prebarvati, saj je v petnajstih letih dobil prenekatero packo. Če bi se odločala še enkrat, bi izbrala temnejši odtenek barve, vendar sem tudi s to zadovoljna. Je svetlejša od prejšnje, je pa tudi toplejša.
Pred in med barvanjem sva se s Kljunčkom zabavala.Naredila sva si prave pleskarske kape iz papirja - ker so nam padale z glave, sva si jih zalepila kar z lepilnim trakom.
Čez par dni - vmes je preteklo kar nekaj ur načrtovanj, skiciranj in poskusov - sem se lotila finega slikarskega dela. V roke sem vzela debelejši čopič (št. 10), zlato akrilno barvo in se lotila risanja vzorca na steno.
Risala sem približno tri dni, po par ur na dan. Najbolj težko je bilo risati motiv pod oknom, oz. vse dele pri tleh. Na koncu sem morala ležati na tleh, da sem lahko barvala.
Vzorec še zdaleč ni idealno narisan, ko sem risala, me je bilo kar groza, kako neenakomerno sem risala črte, kako neenakomerno se je barva prenašala na ne popolnoma ravno steno. Vendar dovolj je bilo narediti dva ali tri korake nazaj in vse skupaj deluje osupljivo lepo. Prav neverjetno, kako naši možgani zabrišejo nepravilnosti. Če gledamo vsak lik posebej, odkrijemo številne nepravilnosti, če pa gledamo vse kot celoto, imamo občutek, da gre za tapeto.
Za tiste, ki bi se radi lotili tega podviga, vam dajem na razpolago dve šabloni. Jaz sem se na koncu odločila za prvo. Zdaj moram izdelati še podobno (manjšo) šablono za okna. Spodnji šabloni lahko naložite na svoj računalnik.
Rumena barva mi je bila zelo všeč, zato je nisem spreminjala. Vseeno sem morala prostor prebarvati, saj je v petnajstih letih dobil prenekatero packo. Če bi se odločala še enkrat, bi izbrala temnejši odtenek barve, vendar sem tudi s to zadovoljna. Je svetlejša od prejšnje, je pa tudi toplejša.
Pred in med barvanjem sva se s Kljunčkom zabavala.Naredila sva si prave pleskarske kape iz papirja - ker so nam padale z glave, sva si jih zalepila kar z lepilnim trakom.
Čez par dni - vmes je preteklo kar nekaj ur načrtovanj, skiciranj in poskusov - sem se lotila finega slikarskega dela. V roke sem vzela debelejši čopič (št. 10), zlato akrilno barvo in se lotila risanja vzorca na steno.
Risala sem približno tri dni, po par ur na dan. Najbolj težko je bilo risati motiv pod oknom, oz. vse dele pri tleh. Na koncu sem morala ležati na tleh, da sem lahko barvala.
- Najprej sem narisala šablono. Sicer sem že našla eno na spletu, a ko sem jo natisnila, sem opazila, da ni skladna. Tako sem se lotila dela sama. Šablono sem natisnila in nalepila na kos debelejšega kartona.
- Ko sem bila zadovoljna s šablono, sem jo najprej poskusno izrisala na papir, da sem ugotovila, kako bo delovalo na steni: ali mi je dizajn všeč, kako bom risala vzorec. Ugotovila sem, da je veliko bolj preprosto, kot sem si mislila.
- Na steno sem z barvico izrisala obrise. Začela sem v vogalu zgoraj. Ponavadi se začne nekje na sredini vzorca. Pri risanju sem si pomagala z vodno tehtnico.
- Zamešala sem nerazredčeno akrilno barvo, dva odtenka zlate (ene je bilo premalo, zato sem ju mešala skupaj). Uporabljala sem čopič št. 10.
- Risala sem po notranji strani izrisanih črt.Tako je nastal enakomeren vzorec.
- Na začetku so bili domači skeptični, ko pa so videli rezultat, so bili navdušeni. Moj sin bi tako preuredil celo steno, no - naj bi jo jaz.
Vzorec še zdaleč ni idealno narisan, ko sem risala, me je bilo kar groza, kako neenakomerno sem risala črte, kako neenakomerno se je barva prenašala na ne popolnoma ravno steno. Vendar dovolj je bilo narediti dva ali tri korake nazaj in vse skupaj deluje osupljivo lepo. Prav neverjetno, kako naši možgani zabrišejo nepravilnosti. Če gledamo vsak lik posebej, odkrijemo številne nepravilnosti, če pa gledamo vse kot celoto, imamo občutek, da gre za tapeto.
Za tiste, ki bi se radi lotili tega podviga, vam dajem na razpolago dve šabloni. Jaz sem se na koncu odločila za prvo. Zdaj moram izdelati še podobno (manjšo) šablono za okna. Spodnji šabloni lahko naložite na svoj računalnik.
ponedeljek, 12. maj 2014
Moško delo
Današnjo voščilnico sem izdelala za navdih pri Artistic Inspirations. Za tokratni izziv sem se morala znajti brez dizajnerskega papirja. Najprej sem razmišljala, da bi s tiskanjem naredila svoj papir, glede na štampiljko, ki sem jo izbrala, pa sem se raje odločila za enobarven papir.
Tokratni sponzor izziva je bil Dr. Digi, in ker ponavadi manjka voščilnic na moško tematiko, sem se odločila za tega moškega, ki naj bi obvladal vsa mojstrska opravila. Zakaj sem poudarila "naj", ker deluje neroden medvedek, ki skuša najprej prepričati samega sebe, da bo delu kos.
Zato pa je tudi napis šaljiv - nekakšen spisek opravil, ki mu jih je žena/ljubica pustila, da jih opravi: obesiti sliko na steno, postaviti police, sestaviti omaro, prebarvati predalnik, očistiti odtok, zatesniti pipe, očistiti dimnik, razsekati drva, zgraditi vrtno uto in izprazniti greznico. Vedno bolj zahtevna opravila.
Voščilo bi se lahko glasilo: "Lepo je imeti moža/prijatelja, kot si ti."
Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:
- Friday Sketch: Sketch 69
- Incy Wincy: Birthdays
- Delicious Doodles: Blue & Brown (WINNER)
- A Gem of a Challenge: Your Favorite Colour Combo (blue & brown)
- Oh-La-La Creations: Quotations
- Cardz 4 Guys: Bingo (distressing - image - sentiment)
- Papertake Weekly: Anything goes/No patterned paper
- Time 4 Scrap: Anything goes
- Crafting from the Heart: Anything goes
- Scrapbook Stamp Society: Anything goes
UPORABLJENI IZDELKI – USED PRODUCTS
| |
ŠTAMPILJKE/STAMPS
|
Dr. Digi (Man about the house)
|
PAPIR/PAPER
|
Anita's Cards and envelopes (square white); domača zaloga papirja
|
BARVE/INKS
|
Copic markerji
|
DODATKI/ACCESSORIES
|
/
|
PRIPOMOČKI/TOOLS
|
Cuttlebug; Nellie Snellen (Hexagon); tiskalnik Epson L800 (pisava Jennifer Lynne)
|
nedelja, 11. maj 2014
S kolesom v naravo
Voščilnica je nastala za izziv pri Sentimental Sundays. Članice dizajnerskega tima smo imele na razpolago dve digitalni štampiljki "A random fan", meni je pripadla kolesarka. Mislim, da je mojo domišljijo spodbudila druga članica dizajnerskega tima, Berni. Njena ograja me je tako prevzela, da sem jo morala tudi jaz vključiti v svojo voščilnico. Glede upoštevanja teme pa ni bilo težko, saj je na voščilnici potrebno uporabiti kolo (zračnico/gumo).
Ustvarila sem stopničasto voščilnico. Zložena voščilnica je malo širša od 1/3 A4 formata papirja. Zanimiva je takrat, ko je pospravljena, ko pa se razpne, pridobi na globini. Najbolj se oddalji nebo s soncem, sledijo mu plot, za katerim je vrt poln rož, ter drevesa. Rože v vrtu sem reciklirala iz koščka dizajnerskega papirja: natančno sem obrezala okrog rož, cvetne listke sem še dodatno poudarila z Glossy Accents.
Kolesarka je v ospredju, pred njo je le še pas trave. Da bi prekrila rob zgornjega travnega pasu, sem dodala trak. Škoda, da sem kolesa že pobarvala v zeleno, saj bi veliko lepše izpadlo, če bi se bel trak nadaljeval skozi napere kolesa.
Te dni sem pripravila tudi tabelo z barvno karto za lase. Že nekaj časa sem zbirala nasvete, s katerimi barvami pobarvati lase. Seveda vseh tistih barv jaz nimam, sem pa izbrala take, ki so se mi zdele najbližje in jih imam. Na koncu sem naredila tabelo, v katero sem vložila digitalno štampiljko deklice z dolgimi lasmi in na njej preizkušam barvne kombinacije. Tako sem prvič zadovoljna s svetlolasko. Večinoma so bili lasje preveč rumeni in ploski.
Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:
Ustvarila sem stopničasto voščilnico. Zložena voščilnica je malo širša od 1/3 A4 formata papirja. Zanimiva je takrat, ko je pospravljena, ko pa se razpne, pridobi na globini. Najbolj se oddalji nebo s soncem, sledijo mu plot, za katerim je vrt poln rož, ter drevesa. Rože v vrtu sem reciklirala iz koščka dizajnerskega papirja: natančno sem obrezala okrog rož, cvetne listke sem še dodatno poudarila z Glossy Accents.
Kolesarka je v ospredju, pred njo je le še pas trave. Da bi prekrila rob zgornjega travnega pasu, sem dodala trak. Škoda, da sem kolesa že pobarvala v zeleno, saj bi veliko lepše izpadlo, če bi se bel trak nadaljeval skozi napere kolesa.
Te dni sem pripravila tudi tabelo z barvno karto za lase. Že nekaj časa sem zbirala nasvete, s katerimi barvami pobarvati lase. Seveda vseh tistih barv jaz nimam, sem pa izbrala take, ki so se mi zdele najbližje in jih imam. Na koncu sem naredila tabelo, v katero sem vložila digitalno štampiljko deklice z dolgimi lasmi in na njej preizkušam barvne kombinacije. Tako sem prvič zadovoljna s svetlolasko. Večinoma so bili lasje preveč rumeni in ploski.
Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:
- Scrap-Creations: Mother's Day/Girl challenge
- Tuesday Throwdown: A special Lady (TOP 3)
- Allsorts: Fancy Folds
- Just Inspirational: Anything but a Square
- Sweet Stampin': Hats, Heels and Handbags
- Suzy Bee's Blooming: Flowers
- Divas by Design: In the pink
- ColourQ: color combo
- Penny's Paper-Crafty: 2 or more patterned papers (1 for flowers and 1 for cards)
- Crazy 4: Let's play Bingo
- Creative Moments: Bingo
- 613 Avenue Create: Create your own challenge
- Crafty Sentiments: Anything goes
UPORABLJENI IZDELKI – USED PRODUCTS
| |
ŠTAMPILJKE/STAMPS
|
Mavelu (Lepe misli); A Random Fan (Monet's bike); KPM Doodles (Little Houses)
|
PAPIR/PAPER
|
šeleshamer (zelena, bela); digitalni papir (Book Lady Design);
|
BARVE/INKS
|
VersaFine (Onyx Black); Glossy Accents; Distress Ink (Weathered Wood); Copic markerji
|
DODATKI/ACCESSORIES
|
trak, kristalne rože
|
PRIPOMOČKI/TOOLS
|
Cuttlebug; JoyCrafts (Grass; Sun & Moon); Cheery Lynn (Victorian Picket Fence); tiskalnik Epson L800
|
sobota, 10. maj 2014
Vrtnični sladoled
Končno sva s Kljunčkom prišla na svoj račun in si privoščila vrtnični sladoled. Fotografije niso najboljše, saj je sladoledu že pretila grožnja (žlica se že bliža). Ker nisem vedela, ali bo Kljunčku všeč, sem naročila le eno porcijo ... in ostala bolj kot ne praznih ust. Morava spet na ta sladoled iz vrtnic, ki lepo diši in je tudi okusen (Kljunček je rekel, da je boljši od jagodnega, to je veliko priznanje, saj je zanj jagodni sladoled takoj za čokoladnim).
Dodala sem še nekaj fotografij vrtnic, ki še niso bile objavljenje.
petek, 9. maj 2014
Sanjski konjiček
Zaradi tega sem imela akrilne barve zunaj. To bo darilo za deklico, ki ima zelo rada konje.
Risala sem z akrilnimi barvami. Konjička sem izrezala iz valovite lepenke. Zamisel sem dobila pri Ellen Giggenbach. Zamisel sem dobila, ko sem v grivi prepoznala pravilen krog. Tako sem celotnega konja sestavila iz osnovhih likov: krogov, štirikotnikov, trikotnikov - enim sem kaj odvzela, drugim dodala.
Najprej sem pripravila podlago. Medtem ko se je sušila, sem izrezala like (skico in šablone sem naredila že prej) in jih pobarvala. Vse sem zalepila sem s teksturno maso. Na koncu sem dodala še okraske iz polimerne mase in nekatere dele prebarvala. Upam, da bo teksturna masa držala dele skupaj.
Sliko prijavljam na naslednje izzive:
Risala sem z akrilnimi barvami. Konjička sem izrezala iz valovite lepenke. Zamisel sem dobila pri Ellen Giggenbach. Zamisel sem dobila, ko sem v grivi prepoznala pravilen krog. Tako sem celotnega konja sestavila iz osnovhih likov: krogov, štirikotnikov, trikotnikov - enim sem kaj odvzela, drugim dodala.
Najprej sem pripravila podlago. Medtem ko se je sušila, sem izrezala like (skico in šablone sem naredila že prej) in jih pobarvala. Vse sem zalepila sem s teksturno maso. Na koncu sem dodala še okraske iz polimerne mase in nekatere dele prebarvala. Upam, da bo teksturna masa držala dele skupaj.
Sliko prijavljam na naslednje izzive:
- Simply Create To: Anything but a card
- Chocolate, Coffee & Cards: Squares and Circles (the horse is made of them)
- The Crafting Cafe: Creatures
- Cute Card Tuesday: Paw Pals
- Ooh-La-La Creations: Faithful friends
- C.R.A.F.T: Birthday (it's a birthday gift)
- Stamps&Fun=Creativity: Birthday
- Color Throwdown: Night of navy - bermuda blue - lucky limeade
- Simon Says Stamp - Wednesday: Spring Flowers
- 4 Crafty Chicks: Flowers
- Deep Ocean: Distressing
- Rhedd & Rosie: Texture
- Party Time Tuesdays: Polka Dots
- QKR Stampede: Anything goes
- Crafting from the heart: Anything goes
- Crafty Girls: Anything goes
- Crafts Galore Encore: Anything goes
četrtek, 8. maj 2014
Doma izdelana plošča iz želatine
Že nekaj časa se navdušujem nad možnostmi, ki jih omogoča plošča iz želatine, t.i. "gelli plate". Malo sem raziskovala po spletu in se dokopala do recepta. Najtežji del je bil najti glicerin po zmerni ceni, čisto slučajno (ko sem iskala barvo za vzorec v spalnici) sem ga našla v Obiju: pol litra za slabih 6 €. Po želatino sem šla v najbližjo trgovino (3 €), sladkor in vodo sem že imela doma. Ker sta stroška sladkorja in vode zanemarljiva, sem za ploščo zapravila slabih 10 € za ploščo velikosti 28 x 28 cm (debeline 1 cm).
Izdelava je čisto preprosta.
Vem, da se s ploščo da narediti veliko več, tokrat je šlo za pacanje skupaj s sinom. Barvo sem najprej nanašala z valjčkom, nekajkrat sem ga obrnila narobe, da sem podrsala površino plošče (ki sem jo dala za 5 min v pečico in je bila kot nova). Edini problem je bil, da se mi je barva malo hitro sušila, najbrž tudi zato, ker so moje akrilne barve stare. Tako sem barvo nanašala s čopičem in naredila le nekaj preprostih odtisov. Večino barve je pobralo ob prvem tiskanju, drugi tisk je bil skoraj brez barve, kar se vidi na fotografiji.
Barva se zelo lepo odlepi od podlage. Prav neverjetno. Zato je bolje biti varčni z barvo - v prvem primeru sem je uporabila preveč, zato se je sušila vso noč.
¸
Za konec še nekaj zanimivih povezav (bom sproti dopolnjevala):
Izdelava je čisto preprosta.
- Najprej sestavine stehtamo.
- Nato pol vode uporabimo, da raztopimo sladkor, pol pa za želatino (jaz sem jo najprej umešala v vodo in nato še z električnim mešalnikom dobro premešala, da ni imela grudic).
- Oboje zmešamo skupaj in prilijemo glicerin.
- Segrevamo, dokler se ves sladkor ne raztopi.
Kot vedno, ko delam z želatino, me je bilo strah, da se ne bo strdila. Potem je bilo vse v redu. Želatino sem danes že 2x stalila, za kar potrebujem 5 min na 90 °C (lahko tudi manj, moram preizkusiti). Najprej sem uporabila plastično posodo, ki je primerna tudi za mikrovalovko, vendar ni imela ravnega dna in ko sem želatino vrgla na pladenj, je imela zaobljene robove in zelo malo delovne površine. Tako sem se domislila nečesa drugega. Uporabila sem manjši pekač, ki ga ne uporabljam, in zmes prvič pretopila. Želatino pustim kar na pekaču, ker je zelo nizek in robovi ne motijo. Površina je zdaj večja, je pa zato tanjša. Potem sem uporabljala valjar na napačni strani in sem zarezala v površino.
Originalen recept sem našla na blogu Calligraphy Cards. Jaz sem naredila malo večjo ploščo.
Plošča iz želatine je že nekaj časa na vrhu seznama "kaj izdelati" in ker sem imela akrilne barve že na mizi, sem se lotila izdelave. Pri pacanju se mi je pridružil še moj sin, skupaj sva naredila dva odtisa, potem je bila že ura za večerjo, tuširanje in spanjem. Pred tem sva izdelek na hitro fotografirala.
Barva se zelo lepo odlepi od podlage. Prav neverjetno. Zato je bolje biti varčni z barvo - v prvem primeru sem je uporabila preveč, zato se je sušila vso noč.
¸
Za konec še nekaj zanimivih povezav (bom sproti dopolnjevala):
Naročite se na:
Objave (Atom)







-002.jpg)
-003.jpg)

