Ko sem zanosila, sem začela urejati stanovanje v hiši. Najprej sem uredila kuhinjo, ki sem jo kupila v Ikei, takrat še v Padovi.
Čeprav red težko vzdržujem, sem obsedena z organizacijo in redom. Rada imam, da je vsaka stvar na svojem mestu. Po spletu sem iskala različne rešitve glede organizacije delovnega prostora. Nekatere so predvsem lepe na pogled, vendar manj priročne. Jaz iščem rešitve, ki so predvsem priročne, nato pa še lepe.
DELOVNI KABINET
Kot sem že omenila, to je bila moja spalnica v srednji šoli in za čas študija, vse do nosečnosti. Nahaja se v mansardi, zato je strop dokaj nizek. V najnižjem delu sem imela posteljo, zato me to ni motilo. Uporabila sem pohištvo, ki sem ga že imela: ogromno kotno pisalno mizo narejeno po meri in police ter nekaj omaric. Ker pa prostora za ustvarjanje (sploh če človek ima najrazličnejše ustvarjalske hobije) ni nikoli dovolj, sem v prostor privlekla še staro pisalno mizo, na kateri sem imela računalnik, tiskalnik in skener.
Sobo sem pogosto preurejala in iskala vedno nove rešitve, največja težava pa so bili nizki stropi in vročina poleti ter mraz pozimi. Tako da sobe nisem uporabljala tako, kot bi jo lahko. V mojem kabinetu mi je bilo všeč to, da sem imela stvari, po katerih najpogosteje posegam, na dosegu roke.
računalniški kotiček |
nadaljevanje računalniškega kotička |
Ker sem ta prostor tako pogosto spreminjala in popravljala, je bil ves čas nedokončan, zato ga nisem nikoli fotografirala. Na fotografiranje sem se spomnila šele, ko sem že kar nekaj stvari odnesla iz prostora. Tako je ob steni (na zgornji fotografiji) stala spodnja omara ter še ena manjša omarica s skenerjem in tiskalnikom. To omaro bom ponovno uporabila v Kljunčkovi spalnici.
Tukaj je že dokaj izropana pisalna miza s prenatrpanimi policami (nanje sem nalagala stvari, ko sem odstranjevala police levo). Tudi prazna ni bila nikoli tako. Vedno sem imela kupe papirja, pripomočke in drugo šaro desno in levo, vendar vse urejeno tako, da sem za večino stvari potrebovala le bolj ali manj iztegniti roko, da sem dobila želeno.
Ko sem kupila prenosni računalnik, prostora za računalniško škatlo nisem potrebovala več. Kupila sem 3 lesene predalčke v Ikei (malo sem jih morala zožiti), vendar dobila sem zelo funkcionalno površino za prahce, blazinice s črnilom ter druge dodatke za voščilnice (en predalček se vidi sredi fotografije spodaj).
Levo od pisalne mize sem imela police. Od petih sta ostali le še 2. Na teh policah sem imela zložene papirje, knjige, fascikle in škatle z najrazličnejšim materialom (vse za polimerne mase, filc idr.).
Spodaj je srce sobe. V tem vogalu sem naredila največ izdelkov. Polico za tipkovnico sem uporabila kot lepilno podlago. Pod gumo za lepljenje sem vedno imela še star papir (popisan na obeh straneh), ki je šele nato končal v smeteh - škatli za papir. Reciklažo imam pod mizo: nizko škatlo za papir, vrečko za embalažo in košaro za ostale odpadke.
Za pokušino ...
Delovnega kabineta nimam več. Zaenkrat bom imela material spravljen v dnevni sobi, delala pa bom kar na kuhinjski mizi. V načrtu sicer imam ogromno stensko slikarijo, ki se lahko spremeni v delovni pult, a je še preveč drugih del, zato lahko počaka.
To je predalnik iz prababičine "bale", narejen je bil po koncu 1. svetovne vojne, torej bo kmalu imel 100 let. V celoti bo namenjen materialu za ustvarjanje.
Zaenkrat lahko pokažem vsebino prvega predala: Cuttlebug z dodatki (srajčke in šablone), lesene štampiljke, okraski (gumbi, zakovice, razcepki, polperle, samolepilni traki ...), blazinice s črnilom za štampiljke, blazinice za senčenje, bleščice, prahci za reliefiranje). Vse je v manjših škatlah, tako da lahko vzamem samo posamezen kos ali pa cel komplet.
Na drugi steni je še visoka omara iz istega obdobja. Čakam na steklene police, da jo lahko napolnim.
3 komentarji:
Uf, ti pa si se resno lotila prenove - pohvalno :)
U, tole obnovo bo pa zanimivo spremljati :-)
Tole pa je projekt in vidim, da si ze posteno razmislila kako bos vse naredila. Jaz ti zelim, da ti gre vse tako od rok, kot si si zamislila.
Objavite komentar