Se vam je že kdaj zgodilo, da ste hoteli zapisati točno to, kar je nekdo rekel, pa niste bili prepričani, kako to gre. Predvsem tisti, ki ste končali šolo pred nekaj desetletji, se še spominjate, da je en narekovaj (navednica) spodaj, drugi zgoraj. Zaradi računalniškega opismenjevanja je prišlo v rabo pravilo, da se oba narekovaja pišeta zgoraj. To (") in t.i. smrečice (») še vedno veljajo za računalniško pisana besedila.
V rokopisih prvi narekovaj naredimo spodaj, drugega pa zgoraj. Kot da bi se vzpenjali na vrh hriba.
Premi govor je sestavljen iz dveh delov: spremnega stavka ter dobesednega navedka. Spremni stavek izraža neko miselno, večinoma pa govorno dejanje (rekel je, zakričali so, pomislila sem ...), dobesedni navedek pa to, kar je nekdo izgovoril in se nam zdi pomembno, da ponovimo točno njegove besede.
Formula je nekako takole:
Spremni stavek + dvopičje + narekovaj + Poved z veliko začetnico + končno ločilo + narekovaj
Rekla je: "Danes je primeren dan za sprehod."
Ni nujno, da je spremni stavek na začetku. Obe sestavini lahko zamenjamo, takrat namesto pike napišemo vejico:
"Danes je primeren dan za sprehod," je rekla.
Vprašalne (?) in velelne (!) povedi ostanejo nespremenjene. Samo piko zamenja vejica in obratno.
Zakričal je: "Pazi!" ali "Pazi!" je zakričal.
NAREKOVAJ je dvodelno ločilo, ki ga uporabljamo:
- za označevanje dobesednega navedka
- za označevanje začetka in konca citata (npr. ko citiramo besedilo iz knjige, spletne strani ipd.)
2. Kadar je treba med besedilom v narekovajih navajati škaj z narekovaji, uporabljamo drugačne narekovaje, npr. enojne, ali pa jih opušščamo, če zaradi tega ne trpi jasnost besedila: Janez pripoveduje:
»Bil sem za pričo; sodnik me je vpraššal: „Kaj veš o tatvini pri sosedu?” Povedal sem mu po pravici: ,Videl sem samo pete.‘«"
Iz Slovenski pravopis 2001, Pravila
- za besedo s posebnim pomenom oz. s posebno slogovno vrednostjo
/.../ pomeni izpuščeno besedilo v citatu, postavimo ga na mesta, kjer smo v našem citatu izpustili del originalnega besedila. Tako bralec ve, da nekaj manjka, če hoče prebrati manjkajoče besedilo, lahko poišče original (zato pa moramo poleg citata vedno zapisati vir, iz katerega smo črpali besedilo).
Glede ločil bi rada opozorila še na nekaj, kar je vidno predvsem pri pisanju na računalnik: večina ločil je levo stičnih, kar pomeni, da ne naredimo presledka med besedo in ločilom, ki stoji za njo (presledek naredimo šele po ločilu). Izjeme so dvodelna ločila, kjer je prvi del desno stičen (prvi narekovaj, oklepaj), drugi pa levo stičen (drugi narekovaj, zaklepaj).
Več o stičnosti ločil bom zapisala drugič.
Ni komentarjev:
Objavite komentar