Kako izdelati lastno dvobarvno vrvico t.i. twine

Pri ustvarjanju so zadnje čase zelo popularne dvobarvne vrvice, ki so se uporabljale predvsem v kuhinji. Večkrat sem razmišljala, da bi si eno kupila, a vedno je bilo drugih želja in potreb več, da sem izbrano ponovno vrnila na polico.

Glavni pomislek je bil, da kupljena vrvica barvno ne bi ustrezala. Na koncu sem si tako vrvico izdelala sama. Ko potrebujem dvobarvno vrvico, obiščem mamino sobo za šivanje, izberem dve barvi sukanca.

1. Ko smo izbrali barvno kombinacijo, odrežemo dober meter dolgo nit (merim tako, da eno roko držim ob pazduhi, drugo pa iztegnem), isto storimo z drugo barvo. 
2. Oba konca prve niti zavežemo skupaj, nato skozi zanko damo drugo nit, kjer konca prav tako zavežemo. Ko nategnemo, imamo pol niti v eni in pol niti v drugi barvi. 
3. Svetlejši konec niti pritrdimo na podlago (da se ne umaže) z lepilnim trakom ali pa zataknemo ob žebljiček, temnejšega pa držimo v rokah in začnemo zavijati. Če imamo pomočnika, bo delo steklo še hitreje, saj vsak vrti na svojem koncu (vsak v svojo smer). Vrtimo, dokler se dolžina niti ne skrajša vsaj za četrtino, lahko tudi za tretjino. Bolj kot bomo imeli zavito vrvico, bolj gosti in krajši bodo prehodi barve na vrvici.
4. Preden vrvici damo skupaj, moramo s prsti nekajkrat podrgniti po vrvici, da se navitost vrvice čim bolj enakomerno razporedi po celotni niti.
5. Nato oba konca damo skupaj, napnemo in počasi popuščamo, da se vrvici prepleteta. Nazadnje konca izpustimo, vrvico držimo za prepogib in nadaljujemo z glajenjem.

Med gledanjem večernega filma si lahko naredite lepo zalogo ... sploh če prepričate vso družino, da vam pomaga. :-)

Namig: Nekoč mi noben sukanec ni ustrezal, zato sem belega prebarvala s Copic markerji  v želeno barvo in namotala skupaj.

Moja nova spalnica

počasi dobiva obliko. Dolgo je trajalo, da sem izpraznila svoj delovni kabinet, ki je bil natrpano poln raznih pripomočkov za ustvarjanje in druge krame. Se še spomnite, kako je zgledal? Pokukajte tukaj.

Rumena barva mi je bila zelo všeč, zato je nisem spreminjala. Vseeno sem morala prostor prebarvati, saj je v petnajstih letih dobil prenekatero packo. Če bi se odločala še enkrat, bi izbrala temnejši odtenek barve, vendar sem tudi s to zadovoljna. Je svetlejša od prejšnje, je pa tudi toplejša.

Pred in med barvanjem sva se s Kljunčkom zabavala.Naredila sva si prave pleskarske kape iz papirja - ker so nam padale z glave, sva si jih zalepila kar z lepilnim trakom.

Čez par dni - vmes je preteklo kar nekaj ur načrtovanj, skiciranj in poskusov - sem se lotila finega slikarskega dela. V roke sem vzela debelejši čopič (št. 10), zlato akrilno barvo in se lotila risanja vzorca na steno.

Risala sem približno tri dni, po par ur na dan. Najbolj težko je bilo risati motiv pod oknom, oz. vse dele pri tleh. Na koncu sem morala ležati na tleh, da sem lahko barvala.

1. Najprej sem narisala šablono. Sicer sem že našla eno na spletu, a ko sem jo natisnila, sem opazila, da ni skladna. Tako sem se lotila dela sama. Šablono sem natisnila in nalepila na kos debelejšega kartona.
2. Ko sem bila zadovoljna s šablono, sem jo najprej poskusno izrisala na papir, da sem ugotovila, kako bo delovalo na steni: ali mi je dizajn všeč, kako bom risala vzorec. Ugotovila sem, da je veliko bolj preprosto, kot sem si mislila.
3. Na steno sem z barvico izrisala obrise. Začela sem v vogalu zgoraj. Ponavadi se začne nekje na sredini vzorca. Pri risanju sem si pomagala z vodno tehtnico.
4. Zamešala sem nerazredčeno akrilno barvo, dva odtenka zlate (ene je bilo premalo, zato sem ju mešala skupaj). Uporabljala sem čopič št. 10. 
5. Risala sem po notranji strani izrisanih črt.Tako je nastal enakomeren vzorec.
6. Na začetku so bili domači skeptični, ko pa so videli rezultat, so bili navdušeni. Moj sin bi tako preuredil celo steno, no - naj bi jo jaz.

Vzorec še zdaleč ni idealno narisan, ko sem risala, me je bilo kar groza, kako neenakomerno sem risala črte, kako neenakomerno se je barva prenašala na ne popolnoma ravno steno. Vendar dovolj je bilo narediti dva ali tri korake nazaj in vse skupaj deluje osupljivo lepo. Prav neverjetno, kako naši možgani zabrišejo nepravilnosti. Če gledamo vsak lik posebej, odkrijemo številne nepravilnosti, če pa gledamo vse kot celoto, imamo občutek, da gre za tapeto.

Za tiste, ki bi se radi lotili tega podviga, vam dajem na razpolago dve šabloni. Jaz sem se na koncu odločila za prvo. Zdaj moram izdelati še podobno (manjšo) šablono za okna. Spodnji šabloni lahko naložite na svoj računalnik.

Doma izdelana plošča iz želatine

Že nekaj časa se navdušujem nad možnostmi, ki jih omogoča plošča iz želatine, t.i. "gelli plate". Malo sem raziskovala po spletu in se dokopala do recepta. Najtežji del je bil najti glicerin po zmerni ceni, čisto slučajno (ko sem iskala barvo za vzorec v spalnici) sem ga našla v Obiju: pol litra za slabih 6 €. Po želatino sem šla v najbližjo trgovino (3 €), sladkor in vodo sem že imela doma. Ker sta stroška sladkorja in vode zanemarljiva, sem za ploščo zapravila slabih 10 € za ploščo velikosti 28 x 28 cm (debeline 1 cm).

Izdelava je čisto preprosta.

1. Najprej sestavine stehtamo.
2. Nato pol vode uporabimo, da raztopimo sladkor, pol pa za želatino (jaz sem jo najprej umešala v vodo in nato še z električnim mešalnikom dobro premešala, da ni imela grudic). 
3. Oboje zmešamo skupaj in prilijemo glicerin. 
4. Segrevamo, dokler se ves sladkor ne raztopi.

Kot vedno, ko delam z želatino, me je bilo strah, da se ne bo strdila. Potem je bilo vse v redu. Želatino sem danes že 2x stalila, za kar potrebujem 5 min na 90 °C (lahko tudi manj, moram preizkusiti). Najprej sem uporabila plastično posodo, ki je primerna tudi za mikrovalovko, vendar ni imela ravnega dna in ko sem želatino vrgla na pladenj, je imela zaobljene robove in zelo malo delovne površine. Tako sem se domislila nečesa drugega. Uporabila sem manjši pekač, ki ga ne uporabljam, in zmes prvič pretopila. Želatino pustim kar na pekaču, ker je zelo nizek in robovi ne motijo. Površina je zdaj večja, je pa zato tanjša.  Potem sem uporabljala valjar na napačni strani in sem zarezala v površino.

Originalen recept sem našla na blogu Calligraphy Cards. Jaz sem naredila malo večjo ploščo.

Plošča iz želatine je že nekaj časa na vrhu seznama "kaj izdelati" in ker sem imela akrilne barve že na mizi, sem se lotila izdelave. Pri pacanju se mi je pridružil še moj sin, skupaj sva naredila dva odtisa, potem je bila že ura za večerjo, tuširanje in spanjem. Pred tem sva izdelek na hitro fotografirala. 

Vem, da se s ploščo da narediti veliko več, tokrat je šlo za pacanje skupaj s sinom. Barvo sem najprej nanašala z valjčkom, nekajkrat sem ga obrnila narobe, da sem podrsala površino plošče (ki sem jo dala za 5 min v pečico in je bila kot nova).  Edini problem je bil, da se mi je barva malo hitro sušila, najbrž tudi zato, ker so moje akrilne barve stare. Tako sem barvo nanašala s čopičem in naredila le nekaj preprostih odtisov. Večino barve je pobralo ob prvem tiskanju, drugi tisk je bil skoraj brez barve, kar se vidi na fotografiji.

Barva se zelo lepo odlepi od podlage. Prav neverjetno. Zato je bolje biti varčni z barvo - v prvem primeru sem je uporabila preveč, zato se je sušila vso noč.
¸
Za konec še nekaj zanimivih povezav (bom sproti dopolnjevala):

• Primerjava: doma izdelana plošča iz želatine in Gelli plate
• The Frugal Crafter
• Navodila za uporabo - Christine Saunders
• Zelo izčrpen video o možnostih uporabe (traja dobro uro) - Karen Ellis
• Zelo zelo izčrpen video o možnostih uporabe (traja slabi dve uri) - Christy Sobolewski

Pentlja za kartončke

Ko sem včeraj izdelovala čarobno voščilnico, sem morala izdelati trakec, da sem jo lahko izvlekla. Zamisel se mi je porodila kar tako, mimogrede. Izdelava je preprosta in za kartončke tudi estetska.

Tridelna pentlja

Material:
približno 30 cm traku širine 1 cm

Pripomočki:
škarje
spenjač ali lepilni trak

Najprej odmerimo 30 cm traku, ki ga poševno odrežemo.

Glede na kot, ki ga naredimo na traku, je odvisno, kako široka bo pentlja. Bolj oster kot je kot, bolj široka bo. In obratno, bolj kot je kot top, bolj ozka bo.

Pa začnimo. Najprej naredimo zanko, ki se zaključi na začetku - na poševno urezanem koncu traku. Dolžino zanke prilagodimo na želeno velikost ...

... in prepognemo po poševnem rezu. Prepogib utrdimo (kar z nohti).

Nato ustvarimo še drugo zanko. Preverimo, da sta obe zanki enako dolgi in prepognemo.

Tokrat gre trak po sredini. Tu bi lahko naredili še tretjo zanko, ki bi končala na začetku ali pa pustimo, da drugi konec traku prosto štrli navzven.

 S spenjačem pritrdimo pentljo, da se ne podre. Lahko jo pritrdimo direktno na izdelek ali pa jo naredimo v naprej in jo kasneje prilepimo ali pripnemo na kateri koli izdelek.

Prosti konec traku lahko zarežemo v lastovičji rep.

In še variante ...

V maju se bom potrudila z vsaj eno objavo na dan. Upam, da mi bo uspelo. Včerajšnjo sem objavila tik pred polnočjo ... in jo kasneje še dodelala.

Hvala vam za vse komentarje in spodbudne besede.

Maja

Kako izdelati čarobno voščilnico

Ker nekaterim ni bilo jasno, kako čarobna voščilnica deluje, sem vam pripravila navodila za izdelavo. Ker se mi je zdela uporaba kartona 30 x 30 cm preveč potratna, sem osnovno idejo prilagodila na A4 format.

Material:

• A4 list
• A6 kartonček
• A6 vinilna folija
• lepilo
• spenjač ali zakovice

Pripomočki:

• škarje
• ravnilo
• svinčnik
• barve
• štampiljke
• spenjač ali luknjač

1. Papir. Lahko uporabimo velikost 30 x 30 cm, dovolj velik je že A4 format (če ga prelepimo z debelejšim papirjem, lahko uporabimo navadnega, 80-gramskega).

Papir najprej prepolovimo, da dobimo A5, nato ga nazaj poravnamo.

2. Začrtamo 10 cm po celi dolžini, tako dobimo dva pravokotnika velikosti 10 x 15 cm in še štiri pravokotnike velikosti 5,5 x 10 cm.

Dva manjša pravokotnika bomo odrezali, ker pa potrebujemo malo manjši kos papirja, bomo zarezali 0,2 cm bolj v notranjost, da se bo ob prepogibanju papir lepo prilagajal nastalemu žepku.

3. Odrežemo 2 označena pravokotnika ter listek skrajšamo za približno 1 cm (paziti morate le, da ta del ne postane krajši od odprtine, ki jo bomo naredili kasneje.

4. Preverimo, da se vse lepo prepogiba, če se kje zatika, papir ponovno obrežemo. Pri formatu A4 se na koncu stranici prekrivata za 1 cm, dovolj za lepljenje. Lahko bi že osnovno skico prilagodili tako, da bi imeli dva pravokotnika po 10 cm in enega širokega 1 cm (le za lepljenje zadnje stranice - glej točko 2).

5. Izrežemo okence. Če nismo uporabili dizajnerskega papirja, ga prelepimo čez srednji pravokotnik ali pa čez vse tri. Jaz sem tokrat okence izrezala s pomočjo šablone, lahko pa ga izrežete tudi ročno.

6. Lepljenje ogrodja. Preverimo in zgladimo vse pregibe. Voščilnico pripravimo za lepljenje. "Rep" obrnemo navzgor, da prekrijemo notranjo stran okna. Na spodnji rob nanesemo tanek sloj lepila.

Jaz sem lepila z lepilom v pisalu (Sakura, Pinpoint roller, Quickie glue) - je kot kemični svinčnik, vendar namesto črnila priteče lepilo. Presenečena sem nad močjo lepila. 

Ogrodje je pripravljeno. Sestavljajo ga 3 plasti papirja: dve zunanji in še ena sredinska. Ogrodje lahko dodatno okrasimo po lastnem okusu (senčimo, dodamo rože ali druge dodatke, trak, borduro ipd.)

7. Pripravljanje vložka. Isto štampiljko natisnemo na trši papir in na vinilno folijo (s štampiljkami ali s tiskalnikom).  Podobo na papirju pobarvamo, tisto na foliji pa pustimo tako kot je (le obris). Zelo pazljivo, da se oba dela lepo prekrivata, ju postavimo skupaj in spnemo. Pred spenjanjem preverimo, ali se vložek popolnoma vstavi v voščilnico. Če ga ne moremo popolnoma vstaviti, izmerimo, koliko nam ostaja in odrežemo. Sami se odločimo, ali odrežemo spodaj ali na vrhu.

Speti vložek obrežemo. Pred rezanjem pritrdimo tudi spodnji del, da se pri rezanju motiva ne premakneta (lepilo ali lepilni trak, ki se ga lepo odstrani, sponka). Obrežemo tako, da se vinil in papir popolnoma ujemata. Po dolžini odstranimo po pol centimetra na celotni dolžini z izjemo zadnjega centimetra, ki bo služil kot sidro, da vložka ne bomo popolnoma izvlekli.

8. Vstavljanje vložka v osnovo. V ogrodje vstavimo speti vložek tako, da pod srednjo plast papirja vstavimo list s pobarvano podobo, vinilni pa pride na stran z okencem. Ko je enkrat vložek na mestu, moramo narediti še prepreko, da ob potegu listov ne moremo popolnoma izvleči, sidro se bo ujelo ob prepreko. Prepreko lahko naredimo z lepilnim trakom ali lepilom, s spenjačem ali z zakovicami.

9. Različice. Če pripnemo trak, ne bomo imeli težav, ko bomo hoteli izvleči vložek. Če pa nimamo ali ne maramo traku, lahko s štanco za krog naredimo utor za prste, da lahko potem izvlečemo. Postavimo jo tako, da je le polovica štance na papirju, tako dobimo lep polkrožni izrez.

 In voščilnica je narejena.

Veselo ustvarjajte!

UPORABLJENI IZDELKI – USED PRODUCTS
ŠTAMPILJKE	KPM Doodles (Baby elephant)
PAPIR	domača zaloga papirja; brezbarvna folija
BARVE	Copic markerji
DODATKI	trak
REZALNE ŠABLONE/ DIES	Spellbinders (Labels 8)
PRIPOMOČKI	Cuttlebug;  tiskalnik Epson L800

Barvne blazinice za štampiljke in reliefni prahci

Zdaj sta minila že dva tedna, kar prekladam in urejam stvari. Na začetku je bilo narejenega veliko v kratkem času, zdaj pa je potrebno zlagati in urejati stvari - same drobnarije. Nazadnje sem zlagala štampiljke v srajčke za fotografije, še vedno pa čakam na fascikle, ki sem jih naročila na spletu. Se je malo zavleklo.

Skrajno desno v prvem predalu se nahajajo blazinice za štampiljke, reliefni prahci, bleščice in še nekaj malenkosti. Predstavila vam bom svoj sistem shranjevanja.

Ker je danes nedelja, sem se lotila manj zahtevne naloge - izdelala sem nekaj škatlic po meri za washi trake in za barvne blazinice. Zdaj imam zares vse pregledno urejeno.

Ker največkrat uporabljam blazinice za senčenje, sem jih postavila spredaj. Šele ko to škatlo vzamem ven, lahko pridem do ostalih barvnih blazinic in reliefnih prahov. Ponavadi potrebujem vse ali pa samo blazinice za senčenje. Vrh blazinic za senčenje pa imam bleščice, tekoče bisere in druge dodatke. To košarico z lahkoto prenesem v bližnji del predala z dodatki.

Shranjevanje blazinic za senčenje 

Na vsako sem zalepila ježka, da ima blazinico vedno na sebi. Ježke sem kupila v Hofferju, cel paket. Uporabljam jih tudi za zapiranje darilnih embalaž, albumov ipd.

Do nedavnega sem blazinice hranila v škatli za sladoled, vendar je z zadnjim nakupom postala pretesna, zato sem uporabila večjo škatlo.

Ker je v škatli več prostora, sem zadnjo tretjino škatle namenila shranjevanju washi trakov. Škatlo sem danes izdelala po meri, da ustreza širini trakov in velikosti škatle.

Shranjevanje reliefnih prahov

Tudi reliefni prahi so dobili novo škatlo, saj je prejšnja postala pretesna. Tudi tokrat sem reciklirala. Ker doma že 6 let peremo in čistimo s kisom, nam embalaž ne manjka. Ta sistem je uporabljal že moj oče v svoji delavnici. Še zdaj ima nekatere stvari v teh plastičnih embalažah, ki pa so veliko močnejše od današnjih. Jaz sem eno porabila za reliefne prahe, vendar je že natrpana do roba, če kupim še en reliefni prah, bom morala spremeniti sistem shranjevanja.

Shranjevanje barvnih blazinic

V to škatlo nataknem še tisto z barvnimi blazinicami. Že prej sem imela shranjene v papirnatih stolpcih po barvah, tokrat pa sem jih uredila v škatle vodoravno. Na tiste, na katerih ni videti barve blazinice, moram nalepiti nalepko z barvo.

V škatlicah so blazinice razporejene po barvah v tri škatlice. Na dno sem postavila srebrno, zlato ter večji blazinici, ki ju manj uporabljam, vrh tega je pladenj s tremi vrstami barvnih blazinic. Na zgornji fotografiji so škatle zložene tako, kot jih imam v predalu. Spodaj pa je škatla z barvnimi blazinicami popolnoma razstavljena.

Še nekaj fotografij ...

Tako posamezne škatlice z blazinicami kot polička z vsemi barvnimi blazinicami skupaj se zelo lepo izvlečejo. Škatlice sem dodatno označila s pikami, da takoj vem, katere blazinice so v določeni škatlici. 

Kinetična voščilnica

Že nekaj časa sem se spogledovala s kinetično voščilnico te vrste. In ta igrivi kuža (Robyn's Fetish) je prebudil mojo domišljijo ... Tudi tokratno voščilnico sem izdelala za Artistic Inspirations, kjer je tedenska tema "za otroke".

Osnovo sem reciklirala ... uporabila sem embalažo Frutabele. Zgornji 2/3 sem prebarvala z akrilnimi barvami, da sem dobila nebo; na spodnjo tretjino sem zalepila kos embosiranega zelenega papirja ter izrezala utor. Najprej sem z malo štanco izrezala dva kroga na obeh koncih papirja, nato sem med krogoma z nožkom potegnila črto, da sem dobila polkrožno oblikovana konca in raven utor na sredini.

Iz koščka pisanega papirja sem izrezala krošnjo drevesa, ki sem jo prerezala na pol. Med krošnji sem napela vrvico, na katero sem obesila kost iz polimerne mase. Da bi bila kost težja, sem kovinski dodatek za nakit oblekla v fimo. Upala sem, da bosta z nagibanjem voščilnice oba drsela z ene na drugo stran ... psiček lovi kost. Ni tako tekoče, a sem vseeno zadovoljna.

Kako sem naredila utor, sem že napisala. Psiček se kotali z ene strani na drugo, ker sem nanj zalepila 2-centski kovanec, drugega pa na drugo stran utora. Povezala sem ju z drobnim magnetom (dodatno sem spoje utrdila z lepilnim trakom, saj magnet ni bil dovolj močen in se je premikal po kovancu, zato pes se ni kotalil, ampak je drsel).

In še video:

Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:

• Simply Create Too: Animals
• Clear it Out: Kids & Bright coloured paper (I made the sky paper with acrilic paint)
• My Time to Craft: Charming
• 4 Crafty Chicks: Trees
• Robyn's Fetish: Green & Glitter (glitter is on acrylic paint of the sky) > WINNER
• As You Like It: Fave coloring medium (Acrylic paint, because I can stamp, distress it and I can make my own backgrounds, like this time)
• Suzy Bee's Blooming: Emboss it ...
• QKR Stampede: Anything goes
• Addicted to Stamps and More: Anything goes
• Penny's Paper: Anything goes

UPORABLJENI IZDELKI – USED PRODUCTS
ŠTAMPILJKE/STAMPS	Vladka (Rojstni dan); Robyn's Fetish (Puppy paws)
PAPIR/PAPER	Papermania Cards and envelopes (A6 kraft); domača zaloga papirja
BARVE/INKS	akrilne barve; VersaFine (Majestic Blue); Copic markers
DODATKI/ACCESSORIES	žička; ročno izdelana kost iz polimerne mase (obesek)
PRIPOMOČKI/TOOLS	Papermania heat tool; Cuttlebug; Forever Friends embossing folder (Petal pattern); Memory Box (Arboscello tree); Picture Punch (Circle - 1 cm); tiskalnik Epson

Škatla za Copic markerje

Markerje sem hranila v prozorni toaletni torbici - bilo je pregledno in uporabno. Počasi pa se je njihova količina tako povečala, da je brskanje po torbici postalo zamudno. Najprej sem nameravala v škatlo dati tulce toaletnega papirja, potem pa sem dobila boljšo zamisel. Prav tako reciklažno ...

Medtem ko si poleti smoothie delam sama, ga pozimi kupujem (glede na to, da bi sadje in zelenjavo morala kupiti, si vsaj prišparam kup umazane posode). Plastenke porabim za shranjevanje gumbov, rožic in drugih ustvarjalskih malenkosti.

Tako zgleda delček mojega ustvarjalnega pulta (ki pa se bo najbrž kmalu selil drugam). Markerje sem razdelila po barvah, je še nekaj prostora ... Tako tudi lepše vidim, katerih barvnih odtenkov imam več in katerih manj.

 

Za osnovo sem uporabila odsluženo škatlo (v kateri sem po pošti skoraj gotovo prejela material za ustvarjanje). Plastenke sem z nožem "obglavila". Obrezala sem jih do višine 2/3 markerja. V pomoč mi je bila originalna nalepka, ki mi je omogočila, da sem odrezala vrh plastenke zelo natančno (lahko si pomagamo tudi z elastiko, ki nam služi kot črtalo). Potem ko sem vrh odrezala, sem odstranila tudi plastično nalepko s plastenke. Ostal mi je prozoren lonček.

Od pokrova škatle sem ohranila le en krak, na katerega sem nalepila trikotnik iz kartona, da škatla stoji pod kotom in mi markerji ne popadajo na delovno površino sami od sebe.

Zaenkrat je še nisem okrasila, ko se bom odločila, kje bom imela nov delovni prostor, jo bom pobarvala. Bolj kot oblika mi je pri delovnem prostoru pomembna uporabnost.

Zdaj pa moram pospraviti še goro materiala, papirja in drugega, ki se nahaja desno od fotografiranega, da bom v tem tednu kaj USTVARJALA, ker bom IMELA KJE.