Rilček in Kljunček

Triletniku za rojstni dan

2012-01-29T11:26:00.002+01:00

Fantku za rojstni dan

Po dolgem času spet objavljam. Sicer sem medtem malo urejala album s fotografijami, kaj več pa nisem ustvarila. To ne pomeni, da sedim križem rok, vendar sem si zadala, da najprej pospravim (tako računalnik kot delovni kabinet) in šele nato nadaljujem z ustvarjanjem. Sicer vedno naredim delo le napol.Tokratna voščilnica je nastala zaradi potrebe, ker je bratrančev sin dopolnil svoje 3. leto.

Malo sem oklevala glede motiva, nato sem se odločila za Bugaboo digitalno štampiljko, ki sem jo že pred časom prejela na enem izmed tujih izzivov. Takrat sem imela težave s tiskalnikom, zato teh štampiljk nisem natisnila, potem pa mi niso prišle prav ... izbrala sem otroške motive, saj teh voščilnic ustvarim največ.


Bugaboo angelski medvedek

To je moja letošnja prva voščilnica! Kar ne morem verjeti, da tako dolgo nisem ustvarjala. Težko sem se spravila zraven, še težje pa je bilo sestaviti voščilnico. Zato sem malo pobrskala po spletu ter skombinirala nekaj izzivov. To ponavadi počnem, ko nimam prave ideje. Nad rezultatom sem kar zadovoljna, le srčki so malo preveliki, potrebovala bi manjšo štanco. Modri srčki so lahno dvignjeni nad podlago, medtem ko je rdeče srce prilepljeno na papir ... ne vem, ali se s fotografije to vidi (sence).

Detajl - privzdignjeni srčki in papir z medvedkom

Izzivi:

Allsorts challenge blog - One or more hearts

The ABC Challenge blog - Happy birthday

Creative Belli blog - Frames

Color Throwdown - Colour Combo

Stampin' for the Weekend - Embossing

Sweet Stampin' Challenge blog - Animals

CAS-ual Fridays - Sketch

Najboljših pet ... 2011

2012-01-14T11:35:00.002+01:00

Letos sem si malo bolj pozno vzela čas, da naredim izbor izdelkov, ki so mi najbolj pri srcu. Večkrat sem razočarana nad rezultati izzivov, saj le redko zmaga izdelek, ki je najbolj izviren oz. v katerega je bilo vloženega veliko dela. Vse prevečkrat zmagajo klišejski izdelki, sicer lepi, a takih je bilo videnih že veliko. Včasih dobim občutek, da zmaga tisti, ki bolj obloži svojo voščilnico ... Jaz pa ostajam zvesta sebi. Izdelujem sicer voščilnice, ki niso zmagovalne, pri tem pa uživam in priznam, da večina svojih izdelkov mi je zelo všeč. Ni mi jih nerodno podariti naprej.

Preden si ogledate izbor, vas opozarjam, da si originalno objavo lahko pogledate s klikom na zasedeno mesto izdelka, ki se tudi barvno razlikuje od ostalega besedila. Lanski in predlanski izbor pa si lahko pogledate pod temo "samo najboljši ...".

1. mesto: ČRNA ELEGANCA

V voščilnico je bilo vnešenega kar nekaj truda in številni detajli. Najprej sem izrisala model oblačila ter ga izrezala iz filca. Nanj sem prišila perlice ter oblekico prišila na obešalnik.

2. mesto: PRINCESINA KOČIJA

Moram se prav pohvaliti, da sem načrt v celoti izdelala sama. Kar nekaj časa sem ga obračala, spreminjala in popravljala v glavi ... ko sem se lotila dela, je neverjetno hitro steklo. Kočija je bila izdelana brez predhodnega načrta na papirju ... vse sem imela v glavi!

3. mesto: PODMORNICA
Na letošnji seznam sem postavila predvsem izdelke, v katere je bilo vloženega več truda. To podmornico sem sama narisala, zamisel pa sem dobila v skici enega izmed blogov z izzivi. Na prvi pogled predlogi sploh ni podobna, pobliže pogledano pa se s predlogo popolnoma ujema.

4. mesto: VIJOLIČEN ČIPKAST NAKIT
Predvsem v juliju sem izdelala kar nekaj kosov nakita in moram priznati, da sem težko izbrala najljubšega. Tega sem izbrala zaradi težav z izdelavo, saj sem zaradi drugačne velikosti perlic, morala originalni načrt prilagoditi. Je bilo kar nekaj podiranja ... Moram pa priznati, da sem na koncu izbirala med dvema kompletoma, ki sem ju podarila naprej ... najbrž je na odločitev vplivalo tudi dejstvo, da tega kosa nakita ne vidim vsak dan na mojem "obešalniku".

5. mesto: NOVOLETNA VOŠČILNICA

Voščilnico sem izbrala, ker je preprosta, naravna (sladka in dišeča) in vanjo so vpete vse ure, ki sem jih letos preživela s svojim Kljunčkom. Tudi v kuhinji ... pekla sva kruh, piškote, panakoto, pico ... enkrat mi je rekel: "Ko bom mičken, bom kuhar, ko bom velik bom traktorist!"

Vesele praznike!

2011-12-25T08:58:00.039+01:00

December je mesec okrašenih smrečic, bleščečih lučk in omamnih vonjav po potici, kuhanem vinu ter medenih piškotih, ki se vijejo iz tople domače kuhinje.
Naj bo novo leto prav tako toplo, dišeče in okusno kot decembrska kuhinja.

Letošnja vošila so izgledala takole. Okno, skozi katerega se vidi mojega sina, kako mesi piškote. Zunanjost sem okrasila na več načinov: štempljala sem vijugice in štampiljke ter jih embosirala z zlatim, belim in snežnim prahom. Meni najljubše pa so bile tiste, katerih okenske okvire sem posula s sladkorjem.

Da ne bi samo pisala o prijetnih vonjavah, ampak bi jih prejemnik pisma tudi dejansko zavohal, sem dodala v vsako pisemsko ovojnico še vrečko z začimbami za kuhano vino. No, skoraj v vsako. Nekaj začetnih sem že zlepila, preden sem se spomnila na vrečke začimbami.

Voščilnico prijavljam na izziv pri Craftalnici na temo "božične luči": le kaj nas lahko bolj osvetli in pogreje naša srca kot pogled skozi okno, v toplo domačo kuhinjo, kjer mati in sin pečeta slastne piškote. To je božanska luč.

Album: Kljunček in njegov idol - nono

2011-12-11T14:08:00.000+01:00

Fotografije zgledno kažejo, po kom je fant podedoval to pozerstvo ...

Album: Fotofilm

2011-12-11T14:05:00.000+01:00

Malo sem se poigrala s fotoaparatom in ker je nastala serija zelo zanimivih fotografij, sem jih dala razviti ter iz njih sestavila nekakšen fotofilm. Celoto povezuje barva sivke, ki je tudi na fotografijah ... vse se dogaja ob grmu sivke na višku cvetenja.

Album: Nono je predelal star tricikel ...

2011-12-11T02:13:00.003+01:00

Tukaj je Kljunček imel slabi 2 leti: nosil je še pleničke, ni se znal voziti s triciklom ... kako je bil majhen! Zdaj je pravi korenjak.

Tudi to stran albuma prijavljam na izziv: pri Colour Throwdown so imeli prav zanimivo kombinacijo, od bordojsko rdeče do olivno zelene. Postavitev je zelo preprosta: list na pike v rjavi, bordo, zeleni in kožni barvi ter zeleni lističi na delu, kjer mi je papirja zmanjkalo.

Album: Malo poletja sredi zime

2011-12-11T01:09:00.001+01:00

Ta fotografija je bila posneta na Štajerskem leto in pol nazaj. Medtem ko sem lansko poletje skoraj popolnoma ažurirala fotografije v albumu: do konca avgusta 2010 sem jih uspela urediti vse do sredine junija 2010. Potem se je ustavilo ... in tam tudi ostalo!

Včeraj v naglici so mi padle fotografije s poličke, zato sem izkoristila današnji večer, da sem uredila vsaj eno stran. Po fotografiranju sem dodala še nekaj fotografij, ker mi je škoda cele strani za eno manjšo fotografijo, ter dodala napise. Prej jih nisem napisala, ker ne bi ustrezali postavitvi na fotografiji pa tudi zaradi varovanja osebnih podatkov.

Ker nisem vedela, kako začeti, sem za navdih vzela blogerske izzive:

Cupcake Craft Challenges: DIY backing paper (en papir sem poštempljala v karirast vzorec, drugega pa embosirala)
Colour Q: Colour combo + Anything but a card (ni voščilnica in barvna kombinacija ustreza)
Stamp With Fun: Sketch (skica)

Novoletna voščilnica: snežinke

2011-12-10T23:27:00.001+01:00

Veliko izzivov želi snežinke, jaz pa sem se hotela malo poigrati z mojo novo štampiljko, čeprav sem jo nabavila že v novembru, je nisem veliko uporabljala.

Prijavljam pa jo na naslednje izzive:

Stamptacular Sunday Challenge: Colour Combo (modra, rjava in barva kože)
Christmas Card Challenge: One Layered Card (enoplastna voščilnica)
Scrapmaster's Paradise: Colour Combo (modra in rjava)
Crafty Sentiments Designs: Snowflakes (snežinke)
Top Tip Tuesday: Let it snow! (sneg)
Crafts and Me: Winter (snow/snowflakes) (zima: sneg ali snežinke)
Creative Inspirations: Snow Much Fun (zabava na snegu)

Novoletni okraski: angelček iz testenin

2011-12-10T19:58:00.001+01:00

Letošnji novoletni okraski bodo iz testenin. Izdelovala sem jih tudi z učenci za šolski bazar, vendar smo jih za bazar kar pošpricali z zlatim lakom, jaz jih bom potrpežljivo barvala z zlato akrilno barvo.

Zakaj sem izbrala barvanje z akrilno barvo? Ker mi je všeč lahna prosojnost, da se skozi vidi tudi barvo testenine ter vidnost nanosov s čopičem. Ob svetlobi je akrilna barva veliko bolj prosojna od laka.

Svetniški sij sem naredila iz žičke, ki sem jo preprosto večkrat ovila okrog pisala. Na to žičko bom zavezala vrvice.

Angelčka iz testenin prijavljam na naslednje izzive:

Stampin' Sisters in Christ: Angels
Oh La La Creations: A lot of Sparkle (angelček je ves bleščeče zlat)
Charisma Cardz Challenge: No cards (angelček je okrasek in ne voščilnica)
Dutch Dare Card Challenge: Winged Things - Sweet and Sassy (angel je v Brižinskih spomenikih omenjen kot "krilatec božji")
7 Kids College Fund Challenge: Christmas Decorations (božični okraski)

Novoletna voščilnica II: stilizirana snežinka

2011-12-04T22:23:00.001+01:00

Že več let imam kotne štampiljke, ki pa jih le redko uporabljam. Tokrat sem se malo poigrala z njimi. Voščilnica je preprosta, a zahteva veliko natančnosti. Najprej sem izrezala kvadratne kartončke, na katere sem čisto nalahno izrisala križ na sredini. Tako sem si zagotovila natančno postavljene odtise.

S štempljanjem sem se nemalo namučila, saj imam nekvalitetne barvne blazinice in zato sem vsakič s palčko za ušesa morala odstraniti odvečno barvo. Za eno voščilnico še gre, a za dvajset enakih sem se nemalo namučila.

Uporabila sem dva odtenka modre in okvirček iz papirja je nekje vmes. Barvna shema je lepo usklajena. Tako postavljena vogalna štampiljka pa deluje kot snežinka ...

Mimogrede sem ugotovila, da nekatere kotne štampiljke dajo obliko križa ... če bi katera potrebovala za žalno ali versko voščilnico.

Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:

Creative Card Crew - Monochromatic

Kaboodle Doodles - Bundle up for Winter

Divas by Design - Anything Goes

Totally Paper Crafts - Let It Snow

Novoletna voščilnica

2011-12-02T13:01:00.005+01:00

Počasi se prebijam skozi oblikovanje letošnjih voščilnic. Vedno dodam sinovo sliko. Letos se mučim z izrezovanjem oken iz samolepilne folije ... gre počasi, zato vmes naredim še kaj drugega: malo za izziv in malo za dušo.

Podlago sem embosirala z motivom snežink. Mejo, med embosiranim in neembosiranim delom papirja sem poudarila s srebrnim trakom. Tudi tega sem dobila iz širšega traku. Naredila sem preprosto pentljo in ga pritrdila na podlago. Trak se malo cefra, kar voščilnici dodatno daje oguljen videz.

Na zgornji levi rob sem dodala tri kristalčke z aurora borealis leskom.

Iz valovite lepenke sem izrezala trikotnik-smrečico, ki sem jo delno premazala z lepilom za bleščice. To sem storila dokaj malomarno. Nato sem posula bele bleščice z mavričnim leskom, na fotografiji se žal bolj slabo vidijo. Smrečico sem ovila z okrasnim trakom v obliki mreže, ki sem ga zožala za več kot pol dolžine.

Fotografije vlečejo malo na rdeče, ker so posnete ob umetni svetlobi. Danes je tudi na Primorskem meglen dan.

Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:

Craftalnica: Oguljen videz
Cardpatterns: skica
Sweet Stampin': luknjači
Our creative corner (žal se predolgo iskala fotoaparat, ki mi ga je Kljunček skril, in se nisem uspela pravočasno prijaviti na izziv: drevesca)
Less is more: bleščice
Stamptacular Sunday: nekaj na temo božiča
Cupcake: barvanje na lepenko (jaz sem barvala z bleščicami, upam, da tudi to šteje)
Top Tip Tuesday: kanček barve (bela, srebrna in še kanček tretje barve)

Adventni venček 2011

2011-11-28T15:15:00.005+01:00

To je letošnji adventni venček. V bistvu sem lanski osnovi dodala še venček iz ... posušenih špargljevih vejic. Seveda sem zamenjala posodo, barvo peska in sveče (te morajo biti tako ali tako nove), vendar je še vedno v osnovi lonček s peskom, na katerem so štiri sveče.

Medtem ko sem se lani odločila za belo-zeleno kombinacijo, sem letos izbrala belo-srebrno z dodatkom peščeno rjave.

Pri izdelovanju sem naredila napako, nisem naredila osnove iz vej, npr. iz vrbovih vej, ki bi venčku dajala čvrstost in bi ohranjala obliko, zato se je venček razlezel. Ko je bil narejen, je bil že malo večji od načrtovanega, čez nekaj časa pa sem opazila, da je postal znatno večji. Poskusno sem ga tudi pošpricala s srebrno, a mi efekt ni bil všeč.

Skoraj iz obupa sem iz venčka naredila osmico in tako dobila manjši krog, nekakšno gnezdece. Obrnjen narobe (srebrn sprej se komaj vidi s spodnje strani) daje prav poseben svetlobni efekt. Na najnižji del sem dodala nekaj okraskov v srebrni barvi ter biserčkov.

Sredi je posoda s srebnim peskom. Sveče sem preprosto ovila s srebrno žičko, stojalo za zvezdico pa sem naredila iz debelejše žice. Ta dodatek je želel moj sin in rezultat mi je všeč. Tako je venček dobil dimenzijo tudi v višino.

In še namig ...

Špargljeve vejice so se zelo dobro obnesle, ker so tanke in predvsem na vrhu gosto razvejane. Tudi upogibajo se do določene meje. Uporabila sem samo vršičke. Pri tem pa bi opozorila na to, da se jih dovolj zgodaj poreže (sicer vas čaka zoprno čiščenje), da izgubijo vse iglice ter za osnovo uporabi nekaj bolj močnega in trdnega, npr. vrbove veje.

Novoletna voščilnica nenavadnih barv

2011-11-19T00:01:00.004+01:00

Odtis štirih vogalnih štampiljk tako, da sestavlja kvadrat, je ena izmed zamisli, je nastala ob preizkušanju različnih variant, kaj bi lahko izdelovali za šolski bazar.

Danes sem ta košček papirja vkomponirala v voščilnico (učenci bodo izdelovali preprostejše) ter se malo poigrala z barvami, ki niso konvencionalno novoletne. Na bel kartonček sem narisala pismenko za zmaja, ki bo po kitajskem koledarju znamenje leta 2012.

Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:
Sketch Saturday - skica
Stamptacular Sunday - luknjač
ColourQ - barvna kombinacija
Die Cut Dreams - 2 razcepka, 3 kristalčki, 4 rožice (moje so snežne rožice)

Zastave plapolajo v vetru: čas je za zabavo!

2011-11-18T17:45:00.005+01:00

Tale preprosta in hkrati živahna voščilnica je nastala za prijateljico. Po dolgih letih smo se dobile spet iste pupe in obujale spomine, si izmenjale zamujene izkušnje ter se presmejale ... Bil je res prijeten večer!

Voščilnica ima zelo preprosto obliko. Razen bele podlage za voščilnico (ki pa se na fotografiji ne vidi), sem v celoti uporabila recikliran material. Podlaga je iz škatle, vrvica odrezek, ki mi je ostal pri izdelovanju nakita, zastavice pa sem naredila iz drobnih odrezkov, ki jih skrbno shranjujem - vedno kaj prav pride.

Svoje tiskane papirje (večinoma jih sama tiskam), shranjujem na poličkah za papir, dokler so celi. Večje odrezke hranim v nizki kartonski škatli (pokrovu škatle za papir), manjše kose v manjši škatli, nekakšnem pladenjčku, čisto drobne koščke pa v majhni škatelci. Tako imam vedno pri roki vse, kar potrebujem. Glede na želeno velikost papirja se odpravim v ustrezno škatlo, če tam ničesar ne najdem, se odpravim v večjo itn.

Pri pisanju sem se zatipkala in sem napisala "škatlja" namesto "škatla". Spomnila sem se, da sem marsikje že prebrala zapis z "j": PRAVILEN ZAPIS JE ŠKATLA, BREZ J.

Tole voščilnico prijavljam na naslednje izzive:
Card Patterns - Sketch (čeprav se voščilnico izdelala že v oktobru, se ujema s skico, objavljena je prvič)
Crafts and Me - Simples (preprosta voščilnica)
Crafty Creations - Recycle (reciklaža)

Moja prva mednarodna blogerska nagrada

2011-11-13T20:23:00.004+01:00

V petek sem z veseljem prebrala, da sem pri Crafts 4 eternity, kamor sem pripela svojo kreacijo, bila izžrebana.

Dobila sem kar 7 digitalnih štampiljk Bugaboo Digi Stamps po lastni izbiri. Seveda sem se takoj spravila v akcijo in dokončno odbrala 7 štampiljk. Bila sem tako hitra, da koda, ki sem jo prejela, še ni bila aktivna ... zato sem raje malo počakala z objavo. Malo sem se bala, da te nagradice ne bom prejela.

Danes mi je uspelo in sem digitalke lepo spravila v svoj računalnik, zato se moram malo považit. Katere sem izbrala pa boste izvedeli, ko jih bom uporabila na svojih izdelkih. Če bi imela tiskalnik, bi jih najbrž že (vsaj poskusno) natisnila. Tako pa bom počakala do jutri ...

VEČINO IZDELKOV, KI SEM JIH OBJAVILA V ZADNJEM TEDNU, SEM PONOVNO FOTOGRAFIRALA, SAJ JE VEČINA POSNETKOV NASTALA OB NEPRIMERNI UMETNI SVETLOBI. Predvsem pri nekaterih je razlika več kot očitna.

Novoletna voščilnica

2011-11-12T13:45:00.006+01:00

Trenutno raziskujem, kako na hitro ustvariti lično novoletno voščilnico in preproste novoletne okraske, ki bi jih lahko izdelovala z učenci. V decembru imamo na šoli novoletni bazar in pravi izziv je izdelati nekaj ličnega, ki ne zahteva večjih finančnih vložkov, saj se kar hitro lahko zgodi, da se porabi več denarja za material, kot se ga zasluži s prodajo izdelkov.

Tokrat sem za voščilnico uporabila le ostanke papirja, namesto voščila (še vedno sem brez tiskalnika) sem na kartonček dala plastično rožico ... lahko bi dala tudi izštancano snežinko ... to mi je prišlo na misel kasneje.

Voščilnica je zelo preprosta, prijavljam jo na naslednje izzive:
Stampstacular Sunday Challenge - skica
Cutie Sunday - enobarvna voščilnica

Vetrokazi iz Nide (Litva)

2011-11-11T15:59:00.003+01:00

Nida se nahaja na ozkem peščenem nasipu, t.i. Kuronskem polotoku, v Baltiku. Mestece oz. vasico sem obiskala več kot pol desetletja nazaj in navdušili so me ti vetrokazi. Skoraj vsaka hiša je imela svojega, nekatere celo po dva.

V navalu navdušenja sem narisala enega, ki ga zdaj uporabljam kot digitalno štampiljko. Tokrat sem ga uporabila drugič. Zdi se mi zelo primerna tema za fantovske in tudi moške voščilnice.

Voščilnico prijavljam na izziv Our Creative Corner - Masculine card (moška voščinica).

Podmornica

2011-11-11T00:36:00.005+01:00

Dolgo sem iskala pravo idejo za rojstnodnevno voščilnico. Kar dvema sem spremenila namembnost, ker nisem imela prave sličice. Tokrat pa sem se lotila risanja. Že nekaj časa sem premlevala o podmornici, vzela sem svinčnik v roke in jo narisala.

Podmornico sem pobarvala s Copic markerji v sivomodrih tonih. Razočarana sem, ker so mi barvni markerji malo popacali narisano s črnim (prav tako Copic) flomastrom. Voščilnico sem malo dvignila od podlage, "alge" sem zalepila samo na vzrastišču, ki sem ga prekrila s trakom.

Tako je nastala prava fantovska voščilnica, ki jo prijavljam na naslednje izzive:

Card Patterns - skica (ki sem jo obrnila naokrog in dokaj po svoje reinterpretirala - krog predstavlja osrednji del, ki nima kovic)
Stampalot challenge - modro-zelena barvna shema
The Corrosive Challenge - spirala ... no, jaz imam spiralno morsko solatko
Crafts and me Crea tions - rojstni dan
Bearly-Mine Challenge - fantovska voščilnica

Krizantema

2011-11-09T22:21:00.009+01:00

Ko so v 19. stoletju v Evropo iz Daljnega vzhoda začeli uvažati velikocvetne krizanteme, so v hipu postale pojem eksotičnega razkošja, izbrano darilo in dragocen okras aristokratskih salonov.

Na Japonskem je krizantema še danes državni simbol (simbolizira moč in vrhovno oblast). Podariti krizantemo na Vzhodu pomeni zaželeti človeku dolgo žiljenje in srečo, krizantema pa je lahko tudi simbol duhovnosti in nesmrtnosti duše.

Vendar se na Zahodu vzhodnjaška simbolika krizanteme ni nikoli zares uveljavila. Zaradi redke lastnosti, da cveti na pragu zime, tik preden mraz pomori zadnje cvetje, so v evropski kulturi kmalu prevladali diametralno nasprotni simbolni pomeni minljivosti, smrti in žalovanja za umrlimi.

Grški mit o nastanku krizanteme govori o ljubezni nimfe Klitije, ki se je na smrt zaljubila v sončnega boga Helija. Toda bogu je bila ljubša njena sestra Levkotea. Ljubosumna Klitija je z obrekovanjem povzročila sestrino smrt, nato pa zbežala v pustinjo, kjer je hirala, dokler se ni spremenila v cvetlico. Vendar ni šlo za velikocvetno cvetlico, kot jih poznamo danes, ampak za rastlino z drobnimi cvetovi, ki raste tudi v Evropi. V stari Grčiji je bila posvečena boginji Ateni in je veljala za simbol deviškosti.

Tako je tudi v krščanstvu prišla med Marijine atribute. Poleg čistosti je ohranila simboliko smrti - mučeniške smrti.

(povzeto po: Germ, Simbolika cvetja)

Pri nas ji po domače rečemo "vahtenca", ker za "vahti", tj. 1. novembra, krasi grobove. Osebno rečeno, cvetlica se pojavlja v najrazličnejših barvah in oblikah in ne glede na simboliko, jo je prijetno gledati tudi v vazi na mizi.

Pri tej voščilnici sem izbrala cvetlico, ki tačas pridno cveti, malo sem se poigrala tudi z izdelavo papirja - iz Wikipedije sem prepisala poimenovanja za cvetlico v različnih jezikih, obarvala v različne barve. Žal pa prijateljičin računalnik ni prepoznal vseh pisav, zato so ponekod namesto besed nastali pravokotniki. Kar pa sploh ni moteče.

Krizantemo, ki sem jo že dolgo nazaj natisnila na papir, sem pobarvala z vodenimi barvicami, ker nisem imela ustreznega odtisa na kartončku in s Copic markerji na 80-gramskem papirju imam slabe izkušnje.

Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:
Sketch Saturday - skica
Daring Cardmakers - krizantema
Less is more - barve ognjemeta (oranžna in rdeča)
Cupcake Craft Challenge - tekst
Lollypop Crafts - zahvalni dan/jesen
Kaboodle Doodles - barve jeseni

Svobodna kot ptica ...

2011-11-08T20:42:00.007+01:00

Te dni uživam v kombiniranju blogerskih izzivov, še bolj pa v čiščenju zalog, ki so se mi nabrale. Ponavadi natisnem vedno kaj novega, zdaj pa sem omejena na že natisnjeno, zato pokoristim, kar imam. To voščilnico sem najprej namenila sestričninemu sinu, ki je danes dopolnil 2 leti. S Copic markerji sem nameravala pobarvati pomanjšano pobarvanko dečka, ki lovi ribe. Ker pa je bila odtisnjena na navaden, 80-gramski papir, so barve prestopile svoje meje in nastal je zmazek!

Glede na to, da sem imela že vse pripravljeno, sem poiskala nekaj skladnega v ostankih urejanja albuma in našla sem to ptičico, odtisnjeno na foto papir.

Barve so v resnici bolj živahne: rumena je svetlejša, ozadje za ptičkom pa je zelenorumene barve.
Ptici sem dodala noge, zvezdice pa sem povezala skupaj s spenjačem ter jih na podlago pritrdila s 3d lepilnim trakom.

Voščilnice prijavljam na naslednje izzive:

Sweet stampin' challenge blog - slika za navdih (barvna kombinacija)
Totally paper crafts - stitch it (lažni šivi na ptičku ter "šivanje" s spenjačem)
Crafts 4 eternity - skica (ki mi je tako všeč, da jo bom še uporabila)
Crafty Sentiments Designs - novorojenček

Po vsakem dežju posije sonce

2011-11-07T20:53:00.005+01:00

To si vedno znova pravim, predvsem v teh deževnih dneh, ko je zjutraj tako težko vstati, se popoldne odpraviti na sprehod po razmočenih in blatnih tleh ... potem pa sonce sramežljivo pokuka izza oblakov v veselje vseh nas.

Temo sem izbrala tudi zaradi poplav, ki so zajele Ligurijo. Sama še predobro vem, kako to zgleda in sočustvujem s temi ljudmi. A tudi nad Genovo bo ponovno zasijalo sonce ...

Odtis Tilde sem pobarvala s Copic Ciao, ozadje sem pobrala s spleta, gre za nekakšno inštalacijo ... kapljice na laksu visijo s stropa. Prav zato je nisem hotela preveč prekriti in sem za okras uporabila košček spominske žice (spet sem posegla po nakitkarskem materialu) ter z njim ustvarila krog. Nazadnje sem še dodala kovinski dežniček ter napisala misel (spet lastnoročno).

Voščilnico prijavljam na več izzivov:

My time to craft - Rainy days (Deževni dnevi)
The color throwdown - Color combo
Hanna and friends - Sketch

Imam enega sorodnika več ...

2011-11-05T15:01:00.004+01:00

Moj bratranec je danes dobil še tretjega otroka. Vsi se veselimo z mlado družinico, ki zdaj šteje 5 članov.

Ker sem se ponovno morala znajti z že natisnjenim materialom, sem se odločila, da uporabim ta dva srčkana zajčka s korenčkom. Preizkusila sem se v "barvanju" bele in sive: za prvič je dobro uspelo, čeprav bi potrebovala več vaje, da bi "beljenje" izpilila ... ko bo čas!

Papir za podlago sem imela natisnjen in tudi izrezan, medtem ko sem za trakce pobrskala v škatli z ostanki: odločila sem se za modro-srebrno kombinacijo s pridihom vijolične, vendar bi potrebovala še nekaj oranžnega, da bi kompozicijo malo poživila ... na trakec sem se spomnila, ko je bila voščilnica že zalepljena na osnovo, kajti sem bila prepričana, da imam kakšno drobnarijo v oranžni. Sem se uštela! Za fimanje pa ni časa.

Osrednji motiv je v originalu pobarvanka, ki sem jo pomanjšala na velikost štampiljke.

Tudi to štampiljko prijavljam na več izzivov:
Sketch saturday - Sketch (skica)
Carisma Cardz - Cutesy Project (nekaj srčkanega)

Listje

2011-11-04T22:22:00.006+01:00

Te dni sem si vzela čas za pregledovanje tujih blogerskih izzivov. Uživam, ko skušam v eno voščilnico spraviti čim več različnih zahtev.

Pred časom sem kupila štampiljke z listi, a jih še nisem imela možnosti uporabiti, zato se mi je zdel izziv pri Cupcake Craft Challenges kot nalašč, želijo namreč listje.

Besede mi tokrat ne grejo, zato se bom kar prepustila fotografijam. Zgoraj je kolaž detajlov, spodaj pa še fotografija z druge perspektive.

Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:

Card Patterns - Sketch (skico si lahko ogledate na njihovem blogu)
Colour Q - Colour combo (barvna kombinacija)
Cupcake Craft Challenge - Take a leaf out of my book (listje)
Stamptacular Sundaj Challenge - Borders & Frames (obrobe in okvirji)

Črna eleganca

2011-11-03T21:21:00.011+01:00

Zadala sem si, da bom v tem tednu našla čas za ustvarjanje, čeprav sem te proste dneve posvetila predvsem čiščenju in pospravljanju. V bistvu sem danes pohitela, ker sem hotela ujeti objavo pri Daring Cardmakers, kjer so želeli nekaj iz filca. V bistvu je bila začetna ideja čisto drugačna: ni bilo oblekice, ni bilo črno-bele kombinacije ...

Pred časom sem kupila paket obešalničkov, ki sem jih nameravala uporabiti v čestitkarstvu, vendar nikoli nisem našla časa. Ko sem v plastenki s kovinskimi dodatki iskala nekaj drugega, sem naletela na obešalniček ... takoj sem ga povezala s filcem. Najprej sem izrezala rdečo oblekico, ki pa mi je (glede na čas) delovala preveč božičkovsko, zato sem hitro izrezala še eno črno. Kroj sem naredila kar sama.

Nato se je začelo šivanje: najprej sem prišila srebrne zvezdice, nato sem naredila rob, nazadnje sem še oblekico pritšila na obešalnik. Taka luksuzna obleka potrebuje tudi ustrezen nakit, zato sem hitro nanizala še ogrlico iz perlic ter jo privezala na obešalnik.

Nato sem se lotila izbora papirjev. Večino papirjev kar natisnem iz predlog s spleta, zato sem iz voščilnice v voščilnico vedno bolj v stiski, saj zaloga natisnjenih papirjev je vedno manjša, novega tiskalnika pa še nimam. V računalniku pa imam shranjeno na stotine krasnih papirjev, nekateri bi prav lepo šli zraven.

Takoj sem izbrala ovalno obliko, spomnila sem se tudi na ostanek papirja s črnimi lilijami (v bistvu gre za podlago nekega bloga), tako sem tudi bel ovalen papir embosirala z lilijami. Mislim, da se relief vidi le na eni fotografiji.

Ker sem že za podlago uporabila največjo velikost ovalne oblike, sem za obrobo izbrala veliko okroglo s čipko, da je uokvirila celoto. Nisem se mogla upreti skušnjavi, da ne bi uporabila svojega "krokodilčka" in vstavila eno sramežljivo (se skriva) očesce, na katerega sem privezala kovinsko pentljo.

Na podlago sem najprej zalepila papir s črnimi lilijami, nato sem ga obrobila s črnim satenastim trakom. Na sredino, malo zamaknjeno navzgor, sem zalepila črn čipkast krog s pentljo na beli podlagi. Nanj sem s 3-D lepilnim trakom zalepila oval z obleko. Obleko sem na oval kar prišila (na obešalniku ter spodaj na robu, saj bi sicer težko ostala na mestu.

Brez tiskalnika sem napis napisala kar lastnoročno. Imela sem tremo, kot je ne pomnim. Z izgledom zapisa sem zadovoljna, le preveč na rob sem ga napisala.

In nazadnje še seznam izzivov, na katere prijavljam tole "eleganco":

Craftalnica - črno-bela barvna kombinacija
Daring Cardmakers - Felt (nekaj iz filca, tj. obleka)
C.C.E.E. Stampers - 4 Embelishments (4 dodatki, pri meni obešalnik, ogrlica, pentlja in "sramežljivo" očesce)
Kaboodle Doddles Challenge - Sassy Girls (elegantna in ženstvena voščinica)
Die cut Dreams Challenge - Charmy (kovinski dodatki: obešalnik, pentlja, zvezdice na obleki)
Pollycraft Monday Challenge - Anything goes (na prosto temo)

Črno-beli obeski za mobije

2011-11-02T21:55:00.004+01:00

Je bilo obdobje, ko sem odkrila te miniaturice za telefončke in sem uživala v izdelovanju, po enega sem naredila skoraj za vsakogar, ki mi je v tistem trenutku prišel naokrog. Lani sem jih izdelala za cel razred, 20 takih obeskov. Zdaj se jih lotim le občasno, največkrat, da okrasim kaj drugega, npr. novo torbico, peresnico, nahrbtnik ... Ta dva sta zelo hitro zapustila mojo streho, zato tudi fotografija ni najboljša.

Osrednji element pri obeh je črna Swarovski rožica, v kombinaciji z manjšimi Swarovski kristali. V srebrni kroglici so kristalčki z leskom aurora borealis, od tod rožnat odtenek.

Glede na to, da na Craftalnici pričakujejo nekaj črno-belega, ju prijavljam na izziv. Vsekakor pa upam, da bom našla čas, da izdelam še kaj v tej barvni kombinaciji, ki mi predstavlja pravi izziv in možnost za izdelavo elegantne voščilnice.

Pravljica o krokodilčku in zvezdici

2011-11-01T14:47:00.007+01:00

Nekoč je bila zvezdica, ki je krokodilčka prosila za pomoč, da je z neba prišla k svojemu ljubljenemu kartončku. Krokodilček ji je željo z veseljem uresničil ...

Danes sem spet ustvarjala ... ker še nimam novega tiskalnika, sem prisiljena malo bolj pogosto uporabljati štampiljke. Tokrat sem izdelala kartonček, t.i. tagec, čeprav jih prav veliko ne potrebujem. V izdelavo pa me je silila tudi nabava "krokodilčka" za zapenjanje očesc.

Crop-A-Dile

Je krasna napravica, saj naluknja papir in pripne očesca brez razbijanja s kladivom: kar postane moteče predvsem, ko skončujem izdelke sredi noči.

Kartonček je novoleten v rjavo-zlato-bakrenih tonih: najprej sem poštempljala podlago s Hero Artsovo štampiljko z urami, podlago sem še malo poštempljala direktno z distres blazinicami, nato sem se lotila krašenja.

Vrh kartončka kraljuje večja zvezdica, ki sem jo pripela z novo žverco, pod njo sem na žebljiček za nakit nanizala večjo stekleno kroglico ter niz steklenih perlic v rjavi in zlati barvi. Žebljiček sem na podlago pritrdila s trakom v bakreni barvi, ki dopolnjuje podlago iz rjavega satenastega traka.
Skozi očesce sem dala drugo polovico bakrenega traka, ki sem ga preprosto spela s spenjačem ter železce prebarvala z bakrenim flomastrom.

Pod žebljiček sem nalepila kartonček v obliki oblačka, sredico sem pobarvala z alkoholnim flomastrom v bakreni barvi in nato s prstom malo zdrgnila stran. Na to osnovo sem nalepila smrečico, ki sem jo premazala z lepilom za bleščice ter nanjo nanesla kroglice za krašenje nohtov. S to smrečico sem se najbolj namučila, težko je bilo dobiti obliko smrečice in jo kot tako obdržati ... enkrat so kroglice silile čez rob, drugič pa so bili robovi še preveč vidni.

Na spodnji trak pa sem nalepila polkroglo iz lahke Das-mase, katero sem polepila s posušenimi cvetovi belih hortenzij.

Izdelek prijavljam na več izzivov:
- pri Craftalnici so želeli kartončke.
- pri Die cut dreams challenge blog zahtevajo vsaj en kovinski dodatek (žebljiček, sponka)
- pri Creative Belli Blog imajo recept 1-2-3-4, jaz sem svoj recept zakuhala takole: 1 očesce, 2 embosirana vogala, 3 okraski (okrašen žebljiček, smrečica, rožica), 4 traki.

Voščilnica za dojenčico

2011-10-31T22:47:00.001+01:00

Pozdravljeni, po dolgem času ponovno objavljam. Zasedena sem bila s službo, s Kljunčkom, z življenjem. Letos smo se celo 4 kolegice iz študentskih let odpravile skupaj v Bohinj za vikend ...

Prijetna družba, bazen, savna, sprehodi ... užitek za 360°!

Pa tudi računalnik mi povzroča težave, zato se ga izogibam, če se le da. Če ni nujno, raje izberem sprehod v naravo. In tako je pretekel mesec in pol od zadnje objave. V tem času tudi nisem veliko ustvarjala, nekaj stvari pa je vseeno nastalo.

Mamica deklice ni "roza" stil, zato sem se odločila za bolj rumeno-oranžno kombinacijo. Rožnata je le vrvica, s katero je privezana oblekica. Okraske sem izdelala iz bele fimo mase, ker so mi bili všeč, sem izdelala tudi kalupe, tako da lahko nekaj podobnega izdelam še kdaj. No, saj sem tudi že izdelala za srečanje v Dekanih. Tisto pa sem pozabila fotografirati.

Danes sem si vzela čas in malo preletela tuje bloge, tega nisem počela že zelo dolgo, več kot leto ne. Tako voščilnico prijavljam na:

My Time To Craft Challenge - Quite white (saj je v zelo bledih tonih)
Charisma Cardz Challenges - Anything goes (tokrat niso zbirčni, prijavi se lahko karkoli)
Stamp with Fun - Buttons (moji gumbi so lastnoročno izdelani ...)

Miniature iz fima

2011-10-30T14:52:00.004+01:00

Včeraj sem se lotila pospravljanja, najprej spalnica, potem fotografije v računalniku, pa spet čiščenje stanovanja ... tako sem ugotovila, da kar nekaj stvari, ki sem jih izdelala, nisem objavila. Ker imam vse dokumentirano objavljam sedaj - z meseci zamude.

Polimerne mase me fascinirajo, a zaenkrat nimam časa, da bi se lotila večjih podvigov. Ponavadi komaj uspem zmehčati maso, pa je prostega časa konec. Tako komajda uspem kdaj pa kdaj izdelati kako malenkost.

Fascinirale so me miniature sladoledkov in skodelic za kavo, zato sem takoj izdelala nekaj primerkov, ker mi je ostalo nekaj bele in rumene mase, sem naredila še jajček na oko. Glede na to, kako malo izkušenj imam s tem, sem z rezultati zelo zadovoljna, vsekakor pa se ne morajo kosati z izdelki nekaterih mojstric.

Uhani

2011-10-29T14:13:00.000+02:00

Rdeči uhani so zelo preproste oblike. Tri kroglice iz koral sem povezala v šopek. Tudi spodnji so "morski", izdelani so iz biserovine in morskih polžkov.

Spodnja dva para uhanov sem izdelala za swap v Dekanih. Prvi par je narejen iz črne žičke in rdeče steklene kroglice, drugi pa iz modrih perlic in prozornih kristalčkov. Načrt je zelo preprost; rezultat pa zelo nežen par uhanov. Ta načrt bom vsekakor še uporabila.

Medtem ko sem še slabo leto nazaj imela težave z izdelovanjem uhanov, sem področje malo bolj raziskala in zdaj prav uživam pri izdelovanju uhanov. V svoji zbirki imam nekaj prav lepih primerkov. Je že res, da vaja dela mojstra.

Moj nakit je postal umetnija III.

2011-09-29T18:22:00.000+02:00

Takole sem napolnila svoj obešalnik v zadnjem letu. Iz leta v leto je več nakita, nekaj ga podarim naprej, nekaj ga poderem, ker izumim novo, boljšo različico.

Kako je obešalnik zgledal pred enim letom, si lahko pogledate tukaj.

Ujela sem tri zelene kamenčke ...

2011-09-15T21:41:00.004+02:00

Tale kompletek je nastal že prejšnji teden, a ga nisem uspela objaviti, ker sem založila kabel od fotoaparata. Kompletek je zelo preprost: tri zelene podolgovate kamne z rjavo teksturo sem povezala z žičko in ujela v verigo iste barve. Odločila sem se za nevpadljivo zaponko spredaj in mislim, da je bila odločitev dobra ... ta se je tudi barvno najbolje ujemala.

Uhančke sem tudi preprosto obesila na kaveljčke. Edini dodatni okras uhanov sta dve kapici, od katerih je ena upognjena navzgor, druga pa se prilega kamnu. Preprost trik, ki pa mi je zelo všeč.

Pa še malo drugačen pogled ...

Kočija za princesko

2011-09-03T11:16:00.002+02:00

Pred časom sem v eni reviji videla podobno kočijo iz žice, v bistvu je bila kočija le okras k nakitu ali kvačkariji, se sploh ne spomnim več ... Načrt se je dolgo kuhal v moji glavi. Kako izdelati zgornji del mi je bilo od začetka jasno, malo več časa sem porabila za podvozje. Na koncu sem le uspela izdelati PEPELKINO KOČIJO.

Osnovni načrt sem imela v glavi, vendar sem ga sproti dopolnjevala in spreminjala. Za "bučo" sem uporabila veliko škatlo mleka v prahu. Izdelala sem tri kroge, ki sem jih razporedila v kroglo. Zaključke sem pustila zgoraj, jih zvezala skupaj in ukrivila.

Nato sem iz manjšega kroga (plastenke Smoothija) izdelala notranji krog, ki sem ga oblekla v mrežo. Mreža je sicer malo temnejša od žice, a ne tako močno kot na fotografijah. Na mestih, kjer sem pritrdila notranji krog, sem dodala biserčke. Odločila sem se za bele.

Kolesa so nastala po trenutnem navdihu. Žico sem 2-krat ovila okrog ožjega dela že zgoraj omenjene plastenke, najprej sem v sredino nameravala postaviti biserčke, a so mi ostali le trije večji biserčki, zato sem poiskala nekaj drugega, boljšega. Vzela sem ploski kovinski vmesnik, ki je imel ob robu 6 luknjic. Skoznje sem dala žičko in tako dobila kolesa. Sprednji kolesi sem povezala med sabo, ker sta lezli narazen. Kolesa sem kar pritrdila na ogrodje, zato kočija ni v voznem stanju.

Vrh kočije sem prepletla z belo vrvico, razmišljala sem, da bi "bučo" prepletla krog in krog in pustila le na eni strani prostor za vrata, a sem se bala, da bi notranjost kočije postala pretemna.

Izdelek prijavljam na izziv pri Craftalnici.

Čuda narave: rajski sadeži, zvit korenček in medene fige

2011-08-25T11:26:00.005+02:00

Letos so "pomidori" zares dobro obrodili, nekaj jih je tehtalo tudi več kot kilogram. Mama in teta sta poskrbeli, da nam jih ne bo zmanjkalo niti pozimi in sta te zlate oz. rajske sadeže ustekleničili.

Sosedom pa je zrastel taki "zvit" korenček. Podarili so ga mojemu Kljunčku, ki ga je tudi pojedel. Že tako je tamali zvit ... mislim, da je po tem korenčku postal še bolj zvit in prebrisan.

Najprej so bile češnje, nato breskve, zdaj je pa čas za fige. To pa je nekakšna pokušina tega, kar še pride. V naravi bo kmalu čas za trgatev, na blogu pa bom objavila še tisto, kar sodi k spodnji fotografiji.

V avgustu nisem bila veliko na računalniku. En vikend sem preživela v Beli krajini in dober teden v Kranjski Gori: blogersko sicer nisem bila aktivna, sem bila pa toliko bolj fizično. Igrala sem odbojko na mivki, uživala v sprehodih in pohodih, se kopala v Kolpi, hladila noge v ledeni Savi Dolinki in v Triglavski Bistrici ... še kakšen dan na morju mi manjka ... namakanje v slani vodi.

Sanje o Karibih

2011-08-04T10:21:00.002+02:00

Kupila sem si zelo lepo majico brez rokavov v zelenoturkizni barvi in navdihnila me je za tale nakit. Ogrlico lahko kar trikrat ovijem krog vratu (za poletno nošenje), lahko le dvakrat ali jo pustim, da dolgo pada z vratu naprej.

Pa še detajl verižice. Uporabila sem kamne različnih vrst, predvsem lomljence ter nekaj kroglic in ovalov.

Izdelala sem tudi zapestnico ter uhane. Medtem ko sem pred časom imela težave pri izdelovanju uhanov, saj ni bilo prave ideje in so bili vsi nekam podobni, sem zadnje čase nad uhani navdušena. Tudi ti so mi dobro uspeli.

Prva počitniška ... PIRAMIDA

2011-08-01T14:06:00.002+02:00

Vsako leto se še posebej potrudim, ko ima moj Kljunček rojstni dan. Vedno najprej ugotavljam, katera tematika mu je trenutno najbolj pri srcu in od tam se lotim snovanja voščilnice. Za prvi rojstni dan je bil to traktor, leto kasneje so bili aktualni mlini in vlaki. Letos sem mu izdelala voščilnico v obliki piramide, v kateri se je skrivalo čokoladno jajčke ... smo pa še vedno pri prevoznih sredstvih.

Tokrat sem izbrala štampiljke, ki sem jih sredi zime kupila v Hofferju. Skušala sem jih uporabiti čim več. Ozadja sem samo nakazala z voščenimi barvicami, prevozna sredstva sem ena lepila direktno na papir, druga pa s 3D lepilnim trakom. Na vrh sem dodala vrvico, na katero sem privezala Kljunčkovo ime.

Nad najljubša vozila (dvigalo in gasilski kamion) sem nalepila št. 3 ... kako hitro teče čas se zavem šele, ko pogledam mojega mladiča.

Vsekakor semafor ni smel manjkati: mulc že ve, da je pri rdeči treba počakati in pri zeleni gremo naprej ... pa še to, v avtomobilu ne rabim piskanja, če se slučajno ne bi privezala, saj me Kljunček vsakič preden gremo z dvorišča vpraša: "Mama, si se zavezala?" Na to je pozoren od 2. leta naprej.

Nad voščilnico je bil navdušen, cele tri dni se mi je zahvaljeval zanjo ter me objemal. Povsod jo je nosil s sabo, zdaj pa jo ima na nočni omarici. In to mi največ pomeni.

To je bila prva stvar, ki sem jo izdelala, ko sem začela dopust, zato jo prijavljam na Craftalnico.

Biseri za poletne dni 2

2011-07-31T22:48:00.002+02:00

To ni isti komplet kot prej. Ker mi je bil prejšnji tako všeč, sem izdelala še enega zase. Uporabila sem rečne bisere v zlatorjavi in krem barvi. Dodala sem še uhane.

Biseri za poletne dni

2011-07-29T19:26:00.003+02:00

Uživam poletne dni ... ustvarjalsko! Ker vreme ni naklonjeno morju in kopanju, čas koristim tako, da ustvarjam. Med drugim sem se lotila kvačkanja in pletenja ... prvič po srednji šoli!

Tole sem naredila že nekaj dni nazaj, a mi ni uspelo objaviti. Tudi fotografirala nisem pri dnevni svetlobi, a zaenkrat je dobro tako ... bom pa zamenjala oz. dodala še kakšno fotografijo.

Pri izdelavi verižice je bilo veliko zvijanja žice, sestavljanje je šlo zelo hitro. Uporabila sem rjave in rožnate steklene perle s Swarovski kristalčki v marelični in temno vijolični barvi.

Štirje sončni žarki

2011-07-25T16:16:00.005+02:00

Pa sem takoj eno vrvico uporabila - tisto kavno. Izdelala sem tale preprost in romantičen kos nakita, ki mi je zelo všeč, saj je zelo nosljiv.

Sestavila sem ga zelo hitro: nizanje različnih perlic in vozlanje. Nekaj preglavic mi je povzročalo nizanje malih kovinskih perlic, predvsem zato, ker je razmočena vrvica malo mehkejša in se rahlo razpusti. Potem sem oba konca vrvice premazala z lepilom in počakala, da se posuši. Tako je bilo nizanje lažje. Pogosto pa sem morala konec vrvice postriči, saj se je cefral.

Taki ogrlici pripada tudi par uhanov, tukaj sem namesto vrvice uporabila jekleno žičko v zlati barvi.

Kako preprosto in kako romantično.

Barvanje sivih dni

2011-07-24T17:34:00.004+02:00

Zgornji venček je izdelek včerajšnjega dne. Barve - barve - barve ... nikoli jih ni dovolj! Vrvice iz Frogwila, katerih barv sem se že malce naveličala, sem prebarvala.

Kuhinja se je spremenila v malo kemijsko delavnico. Tu se je mešalo, dolivalo, spet mešalo, pogrevalo ... Material sem pobrala kar v bližnjih omaricah. Za barvanje sem uporabila kar živila, predvsem začimbe.

1. KORAK: Prebrskala sem vse predale in police z živili, da bi našla sestavine, ki bi lahko obarvale tekstil. Malo sem se spomnila na barvanje pirhov, a čebule nisem uporabila ... Nato sem te sestavine dobro premešala z vročo vodo ter vanje položila po tri vrvice: belo, svetlo rožnato in zeleno. Namočila sem jih v pisane kozarčke in jih pustila namakati nekaj ur.

2. KORAK: Vrvice sem namakala približno 5 ur, nato sem jih vzela iz kozarcev ter dobro splaknila pod tekočo vodo. Res dobro, saj nočem, da mi pusti sledi na vratu ali na oblačilih. Vrvice so močno izgubile barvo, predvsem kavna in hibiskus.

3. KORAK: Vrvice sem obesila na sušilo. Zaradi boljše primerjave sem vrvice obesila po barvah - bele - rožnate - zelene. Prva in druga bela sta bili obarvani s kano in zelišči (iz vrta), barvala sem samo belo vrvico. V ostalih sem barvala vse tri, torej prva od vseh treh barv je bila pobarvana v kavi, druga v čaju, tretja v žafranu in četrta v hibiskusu.

Za konec še že posušene vrvice zavezane z nepobarvanimi vrvicami (vodoravno so pobarvane vrvice, navpično pa kot pred barvanjem).

Žafran sem dala v zmrzovalnik, ni zastonj rek - drag kot žafran - ostale pa sem kar zlila stran.

Sonce ujeto v pomaranči

2011-07-23T23:11:00.003+02:00

Poletje? Po vročinskem valu v začetku julija postaja vedno bolj hladno. Danes sem večino dneva imela dolge hlače in dolge rokave. Kje je poletje? Se je skrilo v pomarančo?

Dobrih pet let nazaj je bila oranžna na pohodu ... še pomnite? Ni bilo izložbe, da ne bi spominjala na kup korenja. Potem je prišla na vrsto vijolična ... Oranžna pa je nekako izginila.

Oranžna mi je všeč in par kosov oblačil z oranžno mi je prav všeč in jih rada nosim. Se rada lepo oblečem, vendar ne slepo sledim modnim smernicam. Oblačila, v katerih se dobro počutim, pa nosim dokler se ne znucajo. Torej, večkrat se mi je zgodilo, da bi mojo opravo dopolnil nakit v oranžni, a ga nisem imela. Do danes! Kar težko sem nabrala ves material, da sem se lahko lotila podviga. Model sem morala prilagoditi materialu, ki sem ga imela na razpolago.

In nastal je tale izdelek, ki sem ga izdelala v slabe pol ure. Na prvi pogled pa deluje zelo zapleteno. Še pogled s spodnje strani ...

Te diske iz biserovine imam zelo dolgo. Iz njih sem izdelala nakit sestrični, nad katerim je bila navdušena, saj je tudi ona iskala nekaj v oranžni, a ni našla ničesar. Tale izvedba je še bolj preprosta: samo oranžen krogec in nastavek za uhane.

Bombaž, žica in papir

2011-07-22T18:14:00.002+02:00

Danes je Kljunček šel z nono in nonotom na izlet in mamica se izživlja: pospravlja tako in drugače. Med drugim sem izdelala dve voščilnici, prvo pokažem danes, ker je že šla naprej (žal sem fotografirala le ponesrečen izvod). Malo sem se držala pravil Craftalnice, ko sem jo izdelovala. Izbrala sem pikčast papir, kot čipko pa sem skvačkala borduro, ki sem jo povezala v nekakšen venček. Nadnjo sem postavila rožico iz žice.

Ker nisem našla lepila, ki ga ponavadi uporabljam, sem vzela v roke eno drugo (zdaj vem zakaj se mi je valjalo po predalu že nekaj let) in nad rezultatom sem bila razočarana, saj sem morala voščilnico popraviti. Na fotografiji še slabše zgleda kot v resnici. Lepilo je nemudoma romalo v koš.

Vijolčna čipka

2011-07-22T07:17:00.002+02:00

Zdaj je čas, da realiziram stvari, ki sem jih med šolskim letom prelagala. Vedno pa se zatakne pri materialih. Tudi tokrat razmerje ni idealno. Največja težava je v tem, da sem uporabila načrt v japonščini, kjer ni bilo številčnih oznak za velikost kroglic. V originalu je obesek bolj širok, skoraj okrogel, moj je malce bolj podolgovat.

Vijolično sem izbrala, ker je bila edina barva, v kateri sem imela vsaj približno enako velike perlice. Uporabila sem kristalčke, steklene perle in navadne perlice. Zaključke sem uporabila v bakreni barvi.

Izdelala sem tudi preproste pripadajoče uhane. Tudi tukaj sem uporabila bakreno, le kljukice za ušesa so v drugi barvi, ker bakrenih nimam. Mislim pa, da se ne močno opazi, pri nošenju pa sploh ne.

Lariat in zapestnica ter uhani

2011-07-20T17:34:00.002+02:00

Ko sem pregledala fotografije, sem ugotovila, da so bili posnetki zapestnice in uhanov zabrisani, zato sem jih danes ponovno fotografirala in jih objavljam v ločeni objavi.

Ogrodje zapestnice predstavljata dve vzporedni spominski žici ter žebljički z ušesom kot distančniki. Seveda sem vse skupaj oblekla v paleto različnih barv in materialov: lapis lazuli, biserovino, les, školjke ...

Takole pa zapestnica izgleda na roki.

Zelo posrečeni pa se mi zdijo uhančki. Tukaj nalašč nisem uporabila lapisa, saj so tako uhančki veliko bolj nosljivi. Zelo so igrivi in elegantni hkrati.

Laso ogrlica ali lariat

2011-07-19T08:57:00.006+02:00

Dolgo časa sem imela v računalniku shranjeno eno miceno miceno sličico "lariata", tj. dolge ogrlice v obliki vrvice brez zaključkov za spenjanje. Zanimalo me je, kaj ta beseda pomeni, tako sem spoznala, da je to sopomenka besede laso, ki jo uporabljajo kavbojci za lovljenje živine. Kakšen kavbojski film pa ste vsekakor gledali!

Lariat je tako dolga ogrlica, da se jo lahko večkrat ovije okrog vratu oz. prepogne na pol in v stilu šala zatakne okrog vratu. Tudi zaveže se lahko.

Za izdelavo tako dolge ogrlice (mislim, da meri vsaj 2 m), sem uporabila najrazličnejše materiale, osnovni toni pa so rjavi in modra. Za modro sem uporabila čips, ki sem ga reciklirala iz ene stare mamine ogrlice ter cenimetrske kroglice iz lapis lazulija. Za rjave tone sem uporabila najrazličnejše materiale: keramične kroglice, kamne, čips školjke in preluknjane krogce iz biserovine ter nekaj lesenih primerkov. Največ pa sem porabila drobnih perlic: rjavih, zlatih in paličic.

V bistvu mi je natikanje šlo kar hitro od rok. Dva dneva pa sem potrebovala, da sem se lotila zadnjega zaključka ...

Poleg tega sem izdelala še zapestnico in uhančke. A o tem bom pisala naslednjič ...

Hladna poletna juha: gazpacho

2011-07-18T14:35:00.003+02:00

S Kljunčkom rada packava po kuhinji. Tokrat sem se lotila gazpacha, španske hladne juhe, ki sem jo tako oboževala, ko sem potovala po Španiji.

Na vrtu imamo obilje paradižnika, zato sem Kljunčku predlagala, da greva v vrt nabrat zelenjavo ter bova potem naredila juhico. Takoj je bil za to, vzel je košarico in sva šla. Nabrala sva paradižnik, zeleno papriko... sproti sva nabrala še jagode ... Po kumare sva šla k sosedi, v klet sva šla še po čebulo in se lotila dela.

Kljunček je pristavil stol, da si je umil roke in ga premaknil k delovnemu pultu. Jaz sem zelenjavo čistila in na grobo razrezala, Kljunček pa jo je metal v mešalnik in na drobno sesekljal. Mimogrede je pojedel skoraj celo kumaro.

Naredila sva dve različici: tako, ki peče jezik, bi rekel Kljunček, in tako brez česna in čebule, da ne peče jezik. Dobri sta obe. Okrasila sva jih z rožicami in zvezdicami, ki sva jih izrezala iz kumare z oblikami za piškote. Ter dala v hladilnik. To je vse ... no sem še popekla kruhke, ki pašejo zraven.

Tale juha oz. zelenjavni miks je za vroče poletne dni pravi balzam za dušo in telo. Osnova gazpacha je paradižnik, potem pa se lahko dodaja poljubno zelenjavo.

Jutri naju čaka nov podvig: nameravava barvati špago ali pa bova šla v živalski vrt.

Hlad morskih globin

2011-07-13T17:14:00.005+02:00

Projekt je tlel in se koval dolgo časa, od jeseni. Na spletu sem septembra ali oktobra videla nekaj podobnega. Mislim, da je bila ogrlica iz verige, ki se je zaključila z veliko školjko, iz katere so štrlele korale z zvezdicami. Perlice sem izbrala takoj in iz njih izdelala trak, iskala pa sem nadomestilo za školjko, ki mi v originalnem načrtu ni bila všeč. Tretjo težavo so predstavljale zvezdice. Doma imam plastične, ki pa so v kombinaciji s steklenimi perlicami delovale še bolj ceneno, zato sem bila prav vesela tistih iz Frogwilla. Danes sem izdelala še zadnji uhan.

Pred časom sem iz ene izmed kitajskih revij, ki krožijo po spletu, natisnila načrt za ovalen obesek. Več časa sem ga samo prekladala iz kupčka na kupček, dokler nisem dobila pribliska, da bi iz njega lahko izdelala zamenjavo za školjko.

O zamenjavi za školjko sem preizkusila vse mogoče. Najprej sem iskala večji kamen, nato sem v roke vzela fimo, a nisem bila zadovoljna. Tale bombeta pa mi je prav všeč. Da bi ohranila obliko, sem dve leseni perlici oblekla v črn Cernit s perlastim leskom. Šele v tretjem poizkusu mi je uspelo narediti dovolj majhno osnovo.

Ovalen okrasek je izdelan iz 4-milimetrskih črnih Swarovski kristalčkov in 2-milimetrskih navadnih steklenih perlic. Obesek sem zaključila s prepletanjem v obliki koral, v katere sem vpletla tudi nekaj steklenih črnih zvezdic.

Uhane sem izdelala podobno kot zaključek obeska: črna zvezdica, iz katere korale raztezajo svoje veje. Čeprav sem pazila, da sem oba uhana izdelala po istem načrtu, se razlikujeta, saj je velikost perlic malo različna, oblika pa je odvisna tudi od tega, kako se nit zasuka. Zanimiv efekt. Oba uhana sta enako velika, a ne popolnoma enaka.

Glede na vročino zadnjih dni, sem vsaj v naslov dala malo svežine. Mogoče dobim kako novo zamisel.

Polžki, korale in biserovina

2011-07-12T09:08:00.003+02:00

Tole sta v bistvu le predelani stari ogrlici. Mislim, da je bila tista s polžki kupljena na Malem Lošinju, tista s koralami pa na Korziki. Obe sem veliko nosila, zato so bili zaključki kar dotrajani, motilo pa me je predvsem to, da se je nekaj polžkov in nekaj perlic iz biserovine zdrobilo, tako da je bil del vrvice odkrit.

Ker se mi je polžek zdrobil že prvo sezono, sem slutila, da se mi bo še kateri, zato sem še isto sezono kupila še zapestnico. Zdaj pa je že kar nekaj let vse skupaj čakalo na predelavo v škatli z odsluženim nakitom. Razdrla sem tako ogrlico kot tudi zapestnico ter naredila novo tudi malo daljšo. Ostalo mi je še nekaj polžkov, iz katerih nameravam izdelati uhane.

Drugo ogrlico sem kupila v Bonifaciu na Korziki. Tudi pri tej ogrlici se je nekaj perlic iz biserovine razklalo in ogrlica ni bila več nosljiva. Eden izmed prvih nakitkarskih nakupov so bile prav perlice iz biserovine, ki se popolnoma ujemajo s tistimi na originalni ogrlici. Naredila sem še eno manjšo spremembo, namesto srebrnih drobnih perlic sem uporabila steklene bele z bisernim leskom. Srebrne perlice so me na ogrlici motile že od začetka. Malo preveč so izstopale.

Normandija: Giverny in Claude Monet

2011-07-07T22:10:00.007+02:00

Vroče in soparno popoldne smo preživeli v idilični vasici Giverny, ki si jo je slikar Claude Monet izbraz za bivanje in črpanje navdiha iz narave. Zadnja leta življena je umetnik posvetil svoji najbolj obsežni umetnini - svojemu cvetličnemu vrtu.

Monejeva hiša

Del parka tik pred hišo

Park ob vodi

Eksplozija barv

Do večera smo prispeli v Pariz.

Normandija: Rouen

2011-07-06T08:03:00.006+02:00

Rouen je mesto z lepim mestnim jedrom, ki je kljub temu, da je bilo med 2. svetovno vojno močno poškodovano, ohranilo svoj čar. Victor Hugo je Rouen poimenoval za »mesto stoterih zvonikov« (la ville aux cent clochers), Stendhal za gotske Atene.

Zgodovinsko je mesto znano kot kraj, kamor so privedli Ivano Orleansko in jo sežgali na grmadi. Na kraju zločina danes stoji moderna cerkev, stilizirana goreča grmada.

Gotska katedrala Notre Dame in Tour de Beurre

Katedralo je večkrat upodobil Claude Monet. Graditi so jo začeli na začetku 13. stoletja in je bila ob dokončanju najvišja zgradba na svetu (151 m). V katedrali je shranjeno srce Riharda Levjesrčnega.

Gros Horologe

GROS HOROLOGE je astronomska ura iz 16. stoletja, čeprav je njen mehanizem veliko starejši (1389). Ima samo en kazalec. Poleg ur kaže tudi lunine mene (zgoraj) in dneve v tednu (spodaj).

CERKEV SAINT-MACLOU je gotska cerkev iz 15. stoletja. Tretja imponentna cerkev je SAINT OUEN, ki so jo gradili od 12. do 15. stoletja.

Najbolj pa so mi bile všeč hiše iz starega mestnega jedra z vidnimi deskami pobarvane v najrazličnejše barve.

Normandija: Fécamp in Benedictine

2011-07-05T20:12:00.004+02:00

Fécamp je majhno pristaniško mestece ob Rokavskem prelivu. Znan je po zeliščnem likerju Bénédictine, ki ga po starem in skrbno varovanem receptu izdelujejo v tamkajšnjem benediktinskem samostanu. No, danes je to prava industrija.

Zvečer smo prispeli v Rouen, se nastanili v hotelu in se s podzemno železnico odpeljali v središče mesta. Tako je minil tudi drugi dan.

Normandija: Étretat

2011-07-04T20:24:00.002+02:00

Étretat je prijetno turistično mestece z morjem, ki "je gorko kot Soča". Res samo za najbolj predrzne Sredozemce. Sem so zahajali številni umetniki (Monet, Boudin …) in se navduševali nad visokimi klifi.

Zanimiva arhitektura

Nekaj detajlov

Slonček 1

Slonček 2

Hrana je bila odlična, a le za potrpežljive ... strežba je trajala zelooo dolgo.

Normandija: Honfleur

2011-07-03T07:42:00.006+02:00

Honfleur je majhno mestece ob izlivu reke Sene.

Spraševali smo se od kod ime kraja, katere vrste roža je "honfleur", nakar sem na italijanski Wikipediji našla dokaj smiselno razlago. Ime mesta naj bi izhajalo iz normanske besede fjord, ko pa sem preverila, kaj o tem menijo na fr. Wikiju, sem ugotovila, da je razlag več, skupno jim je to, da so povezane z vodo: reka, tok reke, rečni izliv ..., kar pa so romansko govoreči domačini počasi spremenili v fonetično najbližjo besedo - fleur, roža.

Normandija: Caen

2011-07-02T09:07:00.006+02:00

Grad v Caenu je mogočna utrdba, ki jo je ok. 1060 dal postaviti Viljem Osvajalec. Utrjeno obzidje ponuja lep razgled na mesto.

HUANG YONG PING, One Man, nine animals (1999)

Caen pa ima še eno znamenitost: moški in ženski samostan. Zakaj? Viljem Osvajalec se je poročil z lastno sestrično, Matildo Flandrijsko, in sta bila zaradi tega izobčena iz cerkve. Pokoro sta opravila tako, da sta dala zgraditi vsak svoj samostan.

Moški samostan s cerkvijo sv. Štefana, ki so ga v 60-ih letih 20. stoletja preuredili v hotel. Na drogu je visela tudi slovenska zastava.

Pogled na moški samostan z gradu.

Ženski samostan s cerkvijo sv. Trojice

Cerkev sv. Petra - središče mesta

Stara cerkev sv. Štefana, nasproti moškega samostana

Francoske in normandijske zastave ter zanimive posaditve rož

Normandija: Mount Saint Michel

2011-07-01T16:32:00.003+02:00

Glej, glej, krtina sredi pšeničnega polja ... ne, ne to je en glavnih francoskih spomenikov, Mount Saint Michel. Samostan na otočku, nepremostljiva trdnjava. Veličasten prizor.

Tukaj zares dobiš občutek, da si bliže bogu. Predvsem, ko z vrha obzidja opazuješ svet, ki samostan obdaja.

Mejna reka med Normandijo in Bretonijo

Za konec še nekaj detajlov.

To smo videli prvega dne.

Normandija: DAN-D

2011-07-01T06:26:00.006+02:00

Zadnji podaljšani konec tedna (in s tem tudi 20. obletnico naše Slovenije) sem preživela v Normandiji in Parizu ter UŽIVALA. Povratek domov v papirologijo ob koncu šolskega leta je bil pravi kulturni šok. Predvsem v sredo sem se počutila, kot da bi lebdela v zraku, razpeta med to, kar sem v preteklih dneh doživela in vrsto poročil, ki sem jih morala še napisati. Še nisem popolnoma okrevala od francoske umirjenosti.

Normandija je pokrajina na severu Francije, južna soseda Anglije ... samo čez lužo je treba. Normandija je žal še najbolj znana po krvavih bojih iz druge svetovne vojne Dan-D (kar je po fr. Jour-J) in izkrcanje v Normandiji poznamo še iz šolskih učbenikov ter raznih filmov ... se še spomnite filma Rešite vojaka Ryana. Ima pa še celo vrsto drugih, bolj prijetnih znamenitosti, med katerimi vsekakor najbolj izstopa Mont Saint Michel, katerega le mala rečica loči od sosednje pokrajine Bretonije. Kot v Vipavski dolini rastejo breskve, tako v Normandiji rastejo jabolka, iz katerih izdelujejo jabolčnik ter jabolčno žganje - Calvados. Pa veliko krav imajo, kar pomeni tudi veliko vrst aromatičnih sirov ...

Svoje popotovanje bom predstavila kronološko in hkrati začela z najbolj žalostnim delom poti, sledile bodo vedrejše tematike.

Najprej smo obiskali muzej druge svetovne vojne v Caenu. Ogromna zadeva, v avli je izobešeno celo letalo in džip zajema manj prostora kot stol v hiši.

Letalo, skafander in džip

Prestreljene knjige, jušne kocke in škatla za prvo pomoč

Korespondenca - ta me vedno fascinira

Aktovka, šifrirna naprava in dva radia

Letalska posnetka razdejanj po bombardiranju iz zraka

Omaha beach in morje križev na ameriškem pokopališču blizu Bayeuxa

Prečudovite barve ter spokojnost pokrajine danes

Ko zorijo jagode ali odhod v Normandijo

2011-06-23T17:15:00.004+02:00

Kaj imajo skupnega jagode in Normandija, najbrž rastejo tudi tam, drugače nič. Je pa to moja zadnja objava pred odhodom v Normandijo. Jutri odpotujem.

Tole jagodko sem dolgo prekladala sem ter tja. Nekaj časa je bila na dnu torbe za računalnik, nato v Kljunčkovem objemu in moram reči, da še dobro zgleda.

Tudi ta je nastala v času šole v naravi, kar na vlaku sem jo izdelala ob odhodu. Potovanje z vlakom je zelo udobno, saj človek lahko počne marsikaj: opazuje okolico, udobno bere knjigo ali pa nakitka.

Za izdelavo rdečega sadeža sem uporabila nekaj fotografij (v neurejenem zaporedju), ki sem jih našla na spletu, rdeče plastične 6-milimetrske dvojne stožce ter steklene 3,5 mm velike perlice. Vrh je izdelan iz zelenih dvojnih stožcev in steklenih perlic v isti velikosti.

Zdaj pa grem do konca pripravit potovalko, saj jutri grem na pot! Normandija, prihajam!

Igra z besedami

2011-06-20T20:01:00.004+02:00

Bliža se konec šolske ga leta in kot razrednik bi rada pripravila mapice, v katerih bi učenci dobili vsa priznanja, ki so jih prejeli skozi šolsko leto. Ta besedni mozaik mi je zelo všeč, najbrž ga bom v bodoče uporabila tudi pri izdelovanju voščilnic. Tokratni izdelek je le prvi poizkus.

Drugi poizkus - če hočete, da se določena beseda odebeljeno zapiše, jo napišete dvakrat ali več.

Srce za Saro

2011-06-19T20:18:00.002+02:00

To je še nekaj, kar sem začela v Bohinju, in čeprav je manjkalo zelo malo, da bi izdelek dokončala, je trajalo kar nekaj časa. Obesek za ključe sem naredila za Kljunčkovo vaditeljico gimnastike.

Iz navadnih steklenih perlic 3,5 mm (v načrtu so bili uporabljeni dvojni stožci, ki se bolje prilegajo) sem izdelala srce. Čeprav perlice niso enakomerne, je vseeno dobro izpadlo in ti prostorčki med eno in drugo perlico dajejo čipkast videz.

V bistvu sem na začetku hotela samo preizkusiti načrt, na koncu pa sem bila tako zadovoljna z rezultatom, da sem izdelala še drugo stran srca in obe povezala skupaj.

Izdelala sem tudi škatlico v origami tehniki. Uporabila sem kar navaden 80-gramski bel papir, ki sem ga premazala z barvno blazinico (črno), nato sem še odtisnila novo štampiljko in jo embosirala s srebrnim prahom. Ker pa sem bila malo neučakana, se papir ni dobro posušil, zato je prah prekril celotno površino. Kljub temu sem se odločila za segrevanje, saj se mi je zdel efekt zanimiv in tako je tudi bilo. Štampiljka je dobro vidna, a ne preveč izrazito. Celoten pokrovček ima drobne srebrne pikice.

Žičnata rožica

2011-06-18T09:45:00.003+02:00

Danes sva s Kljunčkom povabljena na rojstni dan, deklica praznuje 4. rojstni dan. Pri teh letih je življenje vse rožnato, zato sem uporabila rožnato barvo in motiv rožic. Tem sem dodala le nekaj bele in srebrno rožico iz žice, ki sem jo izdelala sama.

Za podlago sem uporabila kartonček iz Lidla ali Hofferja, ki sem ga poštempljala z novimi štampiljkami z motivom rožic. Štampiljka je dokaj velika, zato sem kartonček s treh strani poštempljala z zgornjim delom te štampiljke. Ugotavljam, da moram nabaviti nove barvne blazinice, saj so se tastare že malo zasušile.

Osrednji del voščilnice je rožica iz žice, naredila sem jo po navdihu, ki sem ga dobila na blogu Tanje E. - njen okrasek je bil kupljen, jaz pa sem nekaj podobnega izdelala sama. To žičkasto rožico sem privezala na kvadraten kartonček, dodatno podložen z valovito lepenko in prilepljen s 3D lepilnim trakom.

Da bi razbila veliko praznino med obema kvadratoma, sem vmes dodala še pavs papir, ki sem ga okrog in okrog poštempljala z belo bordurno štampiljko.

Za izdelavo voščilnice sem prav čakala na izziv pri Craftalnici in tale mi je res pisan na kožo, saj se večinoma poslužujem doma izdelanih dodatkov. Rada delam miniature iz polimerne mase, iz žice in drugih materialov.

18. kolesarska dirka po Sloveniji

2011-06-18T09:34:00.006+02:00

Včeraj so se kolesarji ponovno zapeljali mimo hiše, z balkona sem naredila nekaj posnetkov.

Z mladičem sva se pripravljala na piknik ob zaključku njegove športne sezone, ko je vsakodnevne zvoke prerezalo tuljenje sirene ... vztrajno tuljenje, dolgotrajno ... šla sem na balkon pogledat, kaj se dogaja. Policijski avto je ustavljal promet. Sosed je potem povedal, da prihajajo kolesarji.

Ker sem fotoaparat dejansko imela že v rokah, saj sem ga nameravala vzeti s sabo, da bi ovekovečila prvo Kljunčkovo medaljo, sem naredila tudi nekaj posnetkov dirke. Dva objavljam tukaj.

Za razliko izpred dveh let, ko sta dva kolesarja ubežala glavnini, je bila tokrat skupina veliko bolj strnjena. Vodilni kolesar je imel slabih 500 m prednosti, nato pa je zabrnel mimo ogromen roj kolesarjev.

Lunin mrk je obarval zvezde v opečnato ...

2011-06-17T15:12:00.005+02:00

Ste opazovali lunin mrk? Jaz sem ga, tudi fotografirati sem ga poskušala, a mi nobena fotografija ni uspela. Vem, potrebovala bi več potrpljena, predvsem pa to, da bi Kljunček v miru zaspal in bi se jaz lahko ukvarjala s fotografiranjem fenomena ... ni mi uspelo, vse fotografije so bile zasenčene ali kompletno črne (večkrat sem imela priliko ugotoviti, da moj fotkič v temnejših prostorih se ne preveč dobro obnese). Sem si pa sposodila eno fotografijo iz neta. Samo zaradi barve.

To zvezdico sem naredila že v šoli v naravi, na leseni klopci pred CŠOD-jem, med drevesi je oko komaj zapazilo zeleno modrino jezera. Grela sem se na soncu, saj je bilo v senci prav sveže. Okrog mene je bilo nekaj radovednih učencev, ki so z zanimanjem spremljali moje početje in še bolj radovednih učiteljev ... predvsem zato, ker sem imela navodila v kitajščini.

Za izdelavo sem uporabila 0,35 mm laks, plastične dvojne stožce in steklene perle s srebrno sredico. Oboje v rjavi barvi. Dodala sem še rjavo vrvico in nastal je krasen izdelek.

Ko sem videla lunin mrk, sem se spomnila na tole rjavo zvezdico, kot bi se nalezla barve lune v času mrka.

Obesek je nastal kot poizkus, saj ponavadi plastičnih perlic ne uporabljam za resne podvige, kljub temu zvezdico z veseljem nosim in vsi mi jo pohvalijo. Na fotografijah se veliko bolj vidi, da so dvojni stožci plastični kot pa v resnici ... razen če res od blizu ne pogledaš.

Vonj po poletju

2011-06-11T09:32:00.005+02:00

Še preden sem prebrala o izzivu na Craftalnici: Modro poletje, sem imela že izbrane papirje ter svetilnik, a ni in ni šlo skupaj. Ko sem na spletu iskala novo fotografijo svetilnika, sem naletela na lušno ladjico. Spomnila sem se, da imam nekje shranjeno šablono jadrnice ... a sem kar naredila novo. Najbolje uspeli del pa se mi zdi morje, kjer sem širši trak za zavijanje prepognila na pol ter ga spela z navadnim spenjačem. Ker je trak satenast, daje resnično vtis valovitega morja. Trup ladje je iz srebrnega traka, ki se uporablja pri elektriki.

Rešilni obroč sem si sposodila pri Vladki, dodala sem še fotografijo mojega Kljunčka ter nekaj nakitkarskih dodatkov, ki jih tako rada vkomponiram v voščilnice.

In nastala je voščilnica za 11-letnega fantka, Kljunčkovega bratranca.

Voščilnica je narejena v srebrni (trup, senčenje, sponke, žička, zvezdica), modri (ozadje, trak-morje, križci na jadru, senčenje obroča, kroglici ob imenu) in beli barvi (jadro, obroč, napis imena); edini stvari, ki iz te barvne sheme izstopata sta rdeča na rešilnem obroču in slika v barvi sepija.

Fotografije niso najbolje uspele, ker sem jih posnela z bliskavico, pozno zvečer, kajti naslednjega dne je voščilnica odšla že na pošto.

Čas češenj je mimo

2011-06-09T14:24:00.003+02:00

Tale češnja pa je ostala v Bohinju, kjer so prejšnji teden češnjice šele začele sramežljivo zardevati. Ta vikend pa sem doma še zadnje češnje (dve ogromni košari) spremenila v kompot, marmelado in sok. Letos jih je bilo res veliko in v dokaz, da so zares "bio", so bili tudi beli gostje v vloženih kozarcih ... vse je natur!

Tale češnjica je nastala bolj za šalo kot zares. Prejšnji teden sem bila v šoli v naravi v Bohinju, kjer imajo pred domom veliko češnjo. Ko smo prispeli, so bile vse še zelene, pri nas pa smo obirali še zadnje češnje.
Z učenci smo izdelovali preprost nakit iz lesenih perlic, jaz pa sem naredila ogrodje iz žice, ki sem ga napolnila z lesenimi perlicami v češnjevo rdeči in listnato zeleni. Iz žice sem oblikovala še ime šole.

Zabava z jekleno žico

2011-06-07T19:13:00.003+02:00

Med pospravljanjem so mojo pozornost pritegnile svetlomodre steklene kroglice, ki sem jih nabavila že pred več kot letom dni. Večkrat sem se znašla pred potrebo po nakitu v svetlo modri, a nisem imela kaj prijeti v roke. Spomnila sem se slike v eni reviji (ki je kot ponavadi nisem našla), zato sem malo preizkušala, kako bi tole izvedla.

Najprej sem poskusila s klasičnimi 2-milimetrskimi štoperji, a so bili premajhni, zato sem poiskala tiste večje, ki jih imam vedno nekaj na zalogi in skoznje mi je uspelo stlačiti jekleno žičko kar 6-krat.

Poskusila sem več različic, a tale mi je bila najbolj všeč. Ker sem imela le 10 kroglic (in eno sem med hranjenjem nekam založila), sem morala verižico z nečim podaljšati. Poskusila sem več variant, na koncu pa sem se odločila za dodajanje belih ploskih kroglic in elipsastimi členi za verigo.

Poročna čestitka 04

2011-05-28T19:32:00.006+02:00

Nad novo štampiljko s pisavo sem čisto navdušena. Za razliko od Vladuške, ki je skrbno pobrisala dele, ki jih ni nameravala odtisniti, sem jih jaz kar preprosto pokrila s koščki papirja, ki sem ga natrgala ročno, da je bil rob bolj nejasen.

Dodala sem ji še drugo meni zelo ljubo štampiljko, ki sem jo sama izdelala iz adigrafa. Medtem ko sem prvo odtisnila z vintage rjavo barvo, sem spirali embosirala - spodnjo s peščeno, zgornjo z zlato.

Osrednji okrasek je zlato srce, ki sem ga izrezala iz tube šampona. Lani sem odkrila zame ustrezen šampon, ki mi razmasti lase, a mi ne pretirano izsuši lasišča. Uporabna pa je tudi embalaža, tokrat sem jo embosirala s pisavo. Srce sem izrezala ročno. Zadnji okrasek je čipka iz kartona, skozi katero sem speljala 5-centimetrski trak iz satena z zlatim robom. Tako nabran naredi krasen efekt.

Sicer sem pripravila še nekaj malenkosti, ki bi jih lahko dodala, a se mi je zdelo to več kot dovolj, saj nisem ljubiteljica pretirane okrašenosti. Upam, da bo čestitka nevesti in ženinu všeč.

Aja, tudi to čestitko lahko prijavljam na izziv pri Craftalnici in tudi na tistega pri Vladuški.

Na koncu objavljam še material, ki sem ga uporabila za izdelavo.

Sožalje in angel varuh

2011-05-23T15:55:00.002+02:00

Dolgo časa nisem našla inspiracije za čestitkarstvo, sploh se nisem mogla spravit k delu. V bistvu sem porabila vse zaloge, velikonočnih voščilnic se sploh lotila nisem. Ni šlo in ni šlo! Nekako sem se bolje znašla v izdelovanju nakita.

Da bi dobila vsaj malo zagona, sem si nabavila nekaj novih nestijev, med drugim tudi zgornjo rožico in kartonček. Kot je iz kartončka razvidno, tale izdelek ni nastal ob veselem dogodku, ampak za sočustvovanje ob žalosti.

Moja prijateljica je izgubila nono, s katero je rastla, in še predobro vem, kaj to pomeni.

Žalna voščilnica ima kvadratno obliko, ki sem jo izdelala kar z nestiji. Tako enostavno še ni bilo nikoli, mislim, da bom kvadratne voščilnice še izdelovala. Torej, na belo podlago sem zalepila črn kartonček s črnim trakom (ker je bil trakec v moji posesti malo preozek, sem vstavila dva trakca - enega sem poravnala z zgornjim robom luknjice, drugega pa s spodnjim.

Osrednji del celotne kompozicije pa je rožica z angelom varuhom. Rožo sem izrezala z nestiji - na spodnjo, iz črnega kartona, sem natisnila štampiljko s pisavo in jo embosirala s srebrnim prahom, zgornjo pa sem naredila iz pavs papirja. Vse skupaj sem spela z razcepkom (ki sem ga ne-vem-več-od-kod reciklirala). Ker je na spodnji rožici odtis, jo prijavljam na Craftalnico - dolgo se nisem udeležila nobenega izziva.

Na rožico pa sem dodala tudi to, kar zadnje čase prav z užitkom izdelujem - angelčka! Tokrat je prozoren. Zgornja perla je steklena, vmes sta še dve stekleni prozorni 3,5-milimetrski perlici in velika plastična solza v spodnjem delu.

Vilinska kraljica

2011-05-21T08:42:00.003+02:00

Uživam v ustvarjanju teh drobcenih obeskov: angelčkov in vil.

Tokrat sem namesto angelskih kril uporabila kovinskega metuljčka in nastala je VILINSKA KRALJICA. Ena izmed njih je odšla z bombončkom za papirčkanje k Heleni.

Kraljična je sestavljena iz dveh steklenih perl (kroglice in trikotnika), dveh drobnih 3,5 mm steklenih perlic, dveh kapic za perle in metuljčkovih kril.

Preprosta ogrlica

2011-05-20T16:32:00.002+02:00

Tole ogrlico sem naredila za teto, kajti ima majco točno take rožnate barve kot so kamni na tej ogrlici. Ker bi bilo rožnate preveč, sem dodala steklene sive kroglice ter 2-milimetrske perlice kot distančnike. Vse sem zaključila z lepo kvadratno zaponko in podarila teti.

Nagradi v sliki

2011-05-16T15:25:00.001+02:00

Zgoraj je nakitkarska nagrada ... nekaj steklenih kroglic in kock v črni, zeleni, rožnati, sivi in vijolični barvi; osrednji kos je potiskana školjka, zgoraj je še nekaj kovinskih malenkosti: verižica, zaponka, čopek, kroglice iz žice ter še nekaj malenkosti.

Papirnati izrezki ter embosirani papirčki ter kartončki, trakci, bleščice, ščipalki, nekaj kovinskih dodatkov ter drugih drobnarij.

Z zamudo, a vendar ...

2011-05-15T00:47:00.003+02:00

Se opravičujem, a sem te dni hodila pozno domov, včeraj sem na bombonček čisto pozabila ... večino prostega časa preživim zunaj s Kljunčkom in potem sem bolj malo na spletu. Pa tudi Kljunček je zadnje čase veliko bolj zahteven, če sem doma, nimam proste niti minute. Dokler ne zaspi ...

No, da ne bom predolga. Nisem hotela čakati še en dan, zato sem se zanesla na Random.org, ki mi je od 17-ih prijav na bombonček izžrebal 2 srečni številki in s tem 2 srečni dobitnici:

1. Bombonček za papirčkanje dobi .... Helena (št. 12)

2. Bombonček za nakitkanje prejme ... Valentina (št. 9)

Bombončka sta že pripravljena, še fotografirati ju moram in naložiti na blog. Če bo jutri slabo vreme, upam, da mi bo uspelo, sicer sem že zmenjena za pohod. Medtem pa mi na rilcekinkljuncek@gmail.com pošljita svoje podatke.

MOJ BLOG JE DOPOLNIL DVE LETI

2011-05-10T23:59:00.001+02:00

Kar tako, skoraj bi šlo mimo. Danes zjutraj, ko sem nekaj iskala po spletu za mamo, sem se spomnila. Z miško sem po nesreči preletela vogalček s časom in pokazal se mi je datum: 1. MAJ.

Ta 1. MAJ je potoval, se vrtinčil in obračal po mojih možganih, ko sem že pozornost preusmerila drugam, je prišel preblisk, saj sem točno dve leti nazaj začela pisati svoj blog!!!

In ne boste verjeli, tole je 250. objava, čisto slučajno. Kaj se je še zgodilo v tem času? Odkar štejem obiske (od avgusta 2009) sem jih naštela že 13.200. Imam tudi prijavljenih 42 spremljevalcev bloga, čeprav vem, da vas blog redno spremlja veliko več. To je bilo malo statistike za bodoče analize in primerjave ... včasih je zanimivo pokukati, kako je bilo pred letom ali dvema.

Ker nisem bila pripravljena, improviziram. Materiala imam tako ali tako v izobilju.

TOREJ ZA 2. OBLETNICO BLOGA IN ZA 250. OBJAVO RAZPISUJEM BOMBONČEK OZ. KAR DVA: ENEGA Z MATERIALOM ZA NAKITKANJE IN DRUGEGA Z MATERIALOM ZA PAPIRČKANJE.

V komentar pripišite, kateri bombonček bi raje, lahko kandidirate tudi za oba. Če ne določite, v kateri boben naj vas dam, vas bom dala v oba. Sem skoraj pozabila: bombonček je razpisan do 10. maja 2011, dan kasneje pa bo žrebanje.

P.S. Zgornja fotografija je moje delo, žele bombone sem že pred časom razrezala za sestrino torto, ker so bili tako lepo pisani, sem jih fotografirala.

Sonce ujeto v kamen

2011-05-03T15:36:00.003+02:00

Maribor. Konec OŠ ali začetek srednje šole. Teta me je povabila v trgovinico s kamni, naj si izberem obesek in izbrala sem sonce iz sončevega kamna. Všeč mi je bilo, kako so se drobni kristalčki svetili na soncu.

Sončev kamen mi je še vedno všeč: temen, a sonce skriva v sebi.

Skoraj eno leto nazaj sem dobila te kamne, a jih nisem porabila. Zdaj sem našla ustrezno obliko in moram priznati, da mi je ogrlica zelo všeč: kombinacija verižice in niza sončevih kamnov.

Ogrlica je še lepša, ko jo nosim. Da sem kamne oddaljila, sem uporabila kristalčke in rjave perlice z bisernim leskom.

In še en detajlček: končnica verižice.

Tako eleganten kompletek mora imet tudi uhane. Malo sem se poigrala z žičnatimi obročki in ustvarila en člen bizantinske verige.

Črne solze

2011-05-02T11:15:00.003+02:00

Te dni sem si dala duška. Pregledala sem zaloge, prelistala ustvarjalsko gradivo in se začela ustvarjati. V eni izmed revij sem našla podobno zapestnico. Tam so bile solzice okrogle, ker so moje ploske, sem morala prilagoditi način prepletanja in z rezulatom sem zelo zadovoljna.

Nastal je komplet: ogrlica, uhani in prstan.

Uhani so mi zelo všeč, mislim, da jih bom veliko nosila.

Pred kratkim sem kupila osnovo za prstan in sem jo hotela takoj preizkusiti. Ker pa mi je solzic zmanjkalo, sem dodala eno Swarovski rožico.

Modrost modrine

2011-04-30T10:24:00.006+02:00

K modrosti vodijo tri poti: premišljevanje, najplemenitejša vzgoja in izkušnja (najneprijetnejša pot).
Konfucij

Te dni hitim z izdelovanjem nakita, saj se prvomajske počitnice počasi iztekajo in le redko imam dovolj časa, da se lotim preštevilčnih projektov, ki samo potrpežljivo čakajo. Večkrat se mi je zgodilo, da bi potrebovala nakit v modrem, a nisem imela ničesar primernega, zato sem izdelala to verižico z uhančki.

V eni izmed revij sem videla nekaj podobnega, vendar z rdečimi kamenčki in osrednjim kovinskim povezovalnim členom, sama sem izbrala malo večje zapiralo, ostali večji dodatki so se mi zdeli odveč.

To zgoraj so uhani. Takoj sem morala preizkusiti kroglico iz spiralne žičke. Moram pa še povedati, da so modre kroglice bolj temne kot pa na sliki. V živo so veliko lepše barve.

Spodaj pa objavljam še kolaž različnih detajlov.

Šele ob fotografiranju nakita sem spoznala, kako fotoaparat alterira barve, predvsem vijolična je zelo občutljiva in jo je težko ujeti v fotoaparat, vednar tudi tale modra ni taka, kot je v živo, čeprav sem jo fotografirala zunaj, ob dnevni svetlobi, ne da bi jo direktno izpostavila na sonce. Tudi računalniško teh slik nisem veliko obdelovala - večinoma sem jih le obrezala, mogoče sem dodala malo senc, da sem dobila odtenek, ki je bolj podoben originalu.

Lampionček

2011-04-29T16:08:00.005+02:00

V eni izmed revij sem našla zanimiv obesek. Spominjal me je na lampionček. Ker sem imela material pri roki, sem se ga lotila. No, prav vse ni bilo točno tako, kot sem si zamislila, namesto modre bi raje imela žadasto zeleno.

Na prvi sliki je nad kapico kroglica iz kamna v lepi rjavo turkizni barvi, kar pa se ni ujemalo s spodnjimi modrimi kristalčki, zato sem danes kroglico zamenjala za rjav steklen dvojni stožec.

Originalni projekt sem tudi malo spremenila, kajti na vrhu bi morala biti kapica v obliki košarice, vendar se po velikosti ni ujemala s polkrožno kapico. V bistvu bi morala biti zgornja kapica večja od spodnje, jaz pa sem imela obratno razmerje, zato sem na oba konca dala dve enaki kapici. V notranjosti visi kristalček v modri.

V deželi palčkov

2011-04-29T09:00:00.002+02:00

"Kaj bi še delala?" me je po belih angelih vprašal Kljunček. Bil je večer. Razmišljala sem in do jutra sem našla odgovor, palčka! Bil je navdušen! Jaz sem izbrala material za kapo in glavo, Kljunček pa je palčka "oblekel".

Še en prstan

2011-04-28T09:57:00.003+02:00

Iz žičke sem izdelala še en prstanček, ki se lepo ujema s spomladanskim nakitom.

Do nedavnega sploh nisem nosila prstanov, zdaj pa jih menjujem enega za drugem, glede na oblačila.

Rdeča v verigah

2011-04-27T11:48:00.008+02:00

Nekaj drugačnega ... na dve vzporedni verižici sem ujela rdeče steklene kroglice ter nekaj kristalčkov.

Verižica se tesno prilega vratu. Ob verižici so nastali še uhani in prstan.

Prstan sem izdelala z žičko, ki sem jo naročila pri Frogwillu, 100 m žice mislim, da ne bo prav tako hitro zmanjkalo. Mislim, da jih bom izdelala še nekaj, le osnovo, okrog katere naviti žico v debelini prsta, moram najti.

Beli angel

2011-04-26T17:59:00.005+02:00

Po črnem angelu, ki je nastal na željo sina, sem ustvarila še dva bela angela. V bistvu sem imela kar nekaj težav z belo barvo. Tako sem za glavice izbrala kroglice iz bele korale, za trup okraske iz biserovine ter še nekaj kovinskih dodatkov.

Med obema je razlika zelo majhna, v kapici, ki naj bi predstavljala lase.

Črni angel

2011-04-13T08:50:00.005+02:00

Nekaj podobnega sem že nekje videla, a ne vem več kje. Mislim, da na eni voščilnici. Ta krilca sem naročila prav v ta namen in čeprav sem jih dobila že pred časom, jih nisem uporabila.

Pred dnevi je bil moj Kljunček malo siten, rad bi prekladal in mešal moje kamenčke, kar pa pomeni (zame) tudi uro in več pospravljanja in urejanja, zato sem ga premamila z nečim drugim. Predlagala sem mu, da izdelava angelčka.

Jaz sem sicer imela v mislih belo oz. prozorno barvo, moj sine pa je kar izjavil "naledi clnega" in sem mu ustregla.

To je le poizkus, saj sem uporabila jekleno nitko, ki je bila pri roki ... zeleno. Malo sva kombinirala in preizkušala različne kose za glavo, za oblačilo in za svetniški sij. Bilo je zabavno, veliko sva se presmejala, ko sva imela kombinacije: buckina glava, ogromen trup ali obratno, še bolj zabavno je bilo menjavati svetniške sije. Škoda, da nisva vsega fotografirala, ker so bile nekatere variante zares smešne.

Tega angelčka sem privezala na zadrgo črne peresnice, ki jo uporabljam v šoli. Zelo elegantno!

Spomladanska svežina

2011-04-08T00:19:00.004+02:00

Ta teden sem ponovno malo ustvarjala. Vseeno nisem počela zapletenejših stvari, ker ni bilo ne volje ne časa. Izdelala sem preprost nakit iz ostankov Swarovski kamenčkov v rožnati barvi, ostalo sem izbrala tako, da gre zraven.

Pa še detajl zaključka, ki mi je zelo všeč.

Poleg kratke ogrlice, speljane čisto po vratu, so nastali še ti uhančki.

Komaj čakam, da oblečem nekaj primernega in si nataknem tale komplet.

Lignano: Živalski vrt Punta verde

2011-04-07T00:27:00.006+02:00

Kljunčku sem že dolgo obljubljala, da bova šla v živalski vrt. Mislila sem na ljubljanskega, kajti do Lignanskega sem bila malo skeptična. Sama sem ga obiskala daljnega leta 1987, takrat so imeli par kletk z živalmi. Bolj klavrno je bilo vse skupaj. Ja, potem sem malo računala in ugotovila, da je četrt stoletja dovolj, da se kaj spremeni. In res se je!

Nasploh dolga leta nisem bila ljubiteljica živalskih vrtov, kajti živali v utesnjenih kletkah so se mi zelo smilile. Na srečo se je trend spremenil, živalim nudijo okolje, ki spominja na tistega, v katerem naj bi v divjini živeli. Všeč mi je to, da se živali lahko razkazujejo ali pa se lahko umaknejo pred očmi radovednih obiskovalcev.

Živali, ki jih pričakujemo v vsakem živalskem vrtu

Za vstopnino je bilo treba odšteti 12 EUR za mami, ker Kljunček še ni dopolnil 3 leta je šel noter gratis. Mislim, da je vstopnina za otroke od 3 do 12 let 9 EUR. Mislila sem celo, da bom za mojega ogromnega mladiča morala kazati osebno izkaznico, saj nosi oblačila za 5-letnike, a ni bilo treba. Ko sem naročila le eno karto za odrasle, me blagajničarka niti vprašala ni, koliko je mulc star.

Mladiča sem doma že pripravila na obisk živalskega vrta. Ogledala sva si njihovo spletno stran, kjer so tudi pravila vedenja. No, sem jih malo prikrojila, da bi fant bolje razumel. Jih je upošteval, celo tekal ni, da ne bi preplašil živali. Razen na igalih, tam si je dal duška.

Po prihodu in vhodu sva se usedla ob ribnik, kjer plavajo ogromni krapi, in pojedla banano. Šele nato sva lahko nadaljevala ogled.

Prvi spektakel, ki sva mu bila priča, je bil razposajeni tek mlade žirafe, medtem ko kameli še nista prišli na plano. Sta bili na malici ali le na čik-pavzi?

Naprej so bile na vrsti ptice. Komaj sem Kljunčka spravila stran od kletk s papigami, sploh modra papiga je nanj naredila vtis. Mamica pa je pomislila, koliko zanimivega perja počistijo v kletkah perjadi. Komaj sem se zadržala, da nisem strica zadolženega za perjad prosila, ali mi lahko nabere mimogrede malo perja, bom že vedela kako ga porabit.

Bila sva priča tudi hranjenju pelikanov. Nastalo je kar nekaj zanimivih fotografij, spodaj je objavljena le ena. Ko pa je Kljunček videl jato ptic z glavami v perju, me je vprašal: "Ma kaj tisti tički nimajo glave?" Mislim, da ga nisem prepričala, da so glave samo skrili ...

Meni pa so bili med ptiči najbolj všeč tisti sivi v spodnjem desnem kotu ... s svojo nevpadljivo barvo v več odtenkih sive ter postavnimi telesi so bili višek elegance.

Malo dlje smo se spet ustavili pri opicah, čeprav je bilo za otroke čez gosto leseno ograjo težko opazovati njihovo početje. Opica levo ni večja od podgane, tista desno pa nas je nekaj časa stoično opazovala, se obrnila in nam pokazala zadnjo plat ter nato pokukala še skozi korak ter nam pokazala nekaj gimnastičnih vaj na drevesu in na vrvi.

Mačke, tako manjše kot največje, niso bile na razpolago za fotografiranje. Lenobno so poležavale na skritih delih ograd, da smo jih komajda opazili. Le ena se je usedla tik pred okno, leopard. Vendar ga je bilo zaradi številnih občudovalcev nemogoče fotografirati brez odseva.

Ko sem Kljunčka vprašala, katera žival mu je bila najbolj všeč, kar ni vedel, kaj naj odgovori. Naštel je vrsto živali, na koncu je izbral jelena, ki je jedel z njegove roke. Za 20 centov se iz avtomata pobere prgišče hrane, ki jo rogoviti jelen s pridom pohrusta. No, Kljunčku je delček hrane odstopila ena mlada gospodična in ta moj tič ji je začel takoj razlagati, da on doma hrani kokoške. Še dobro, da je mami prevajala. Ko je gospodična s svojim fantom odšla naprej, se je mulc znašel, začel je pobirati briketke, ki so nerodnim obiskovalcem padli z rok in z njimi hranil jelena. Tako je mami nekaj prišparala pa še tla so bila bolj čista. ZOO ponuja še hrano za ovce in ribe.

V živalskem vrtu sva preživela skoraj 5 ur, dvakrat sva si vzela čas za malico, dvakrat za igrala in šla sva tudi na kosilo. Zadnja žival, ki sva si jo ogledala, so bile surikate, vse so se držale pokonci in gledale vsaka v svojo smer, le ena je ležala kot crknjena (če ne bi vsake toliko časa zazehala, bi zares podvomila, ali je živa) in se grela na toplem soncu. Pred odhodom domov sva si tudi midva s Kljunčkom privoščila počitek (ne tako ekstremnega): usedla sva se ob ribnik, mami si je privoščila kapučin, sine pa sladoled. Opazovala sva krape, ker je že toliko drugih metalo hrano v ribnik, sva midva le opazovala. Meni je bila najbolj všeč oranžna riba, ko sem Kljunčka vprašala, katera izmed ribic mu je najbolj všeč, jih je premeril od glave do repa in nato pokazal - tista. Pokazal je na raco in ko sem mu rekla, da ne velja, mi je rekel, da je tisto "laca-liba", kako naj človek oporeka taki trditvi, meni je bila najljubša riba oranžna, Kljunčku pa raca.

Kako priti? Po avtocesti za Venezio, izhod Latisana. Vozite za Lignano Riviera, potem lahko sledite oznakam za ZOO, oz. za Punta verde.

Končana!

2011-04-06T09:01:00.005+02:00

Ja, sem res lahko zadovoljna, da je konec, saj sem prvo različico začela že 1. novembra lani, potem sem ugotovila, da je močno preširoka (sedanja je za 1/3 ožja) in to, ko mi je manjkal še dober centimeter, da jo dokončam. Pomerila sem jo na roki in delovala je kot kos oklepa, jaz pa sem hotela ustvariti elegantno zapestnico. In začela sem znova, tokrat sem bila veliko bolj motivirana in tudi za 1/3 ožja zapestnica je hitreje dobivala obliko. Končala sem jo že pred dobrim tednom, a je nisem uspela fotografirati. Spomnila sem se vedno zvečer in ob umetni svetlobi ne pride do izraza. Ker grem v službo šele čez dobro uro, sem jo uspela fotografirati danes zjutraj in tukaj je v vsej svoji širini in dolžini.

Ker sem uporabila zelo tanek laks, sem robove ojačala z žico, preden sem pripela zaključek za zapiranje.

Ta-da-da, tako pa zgleda na roki. Ja, na moji roki z lepo "urejenimi" kratkimi nohti ... ki se mi lomijo in luščijo, enkrat tukaj, drugič tam.

Pomladni užitki

2011-04-05T20:18:00.006+02:00

In končno je prišla ... tako dolgo pričakovana POMLAD! Zadnje čase sem bolj malo objavljala, tudi na internet pogosto doma niti ne pokukam. Priznam, da tudi ustvarjam bolj malo. Vseeno pa UŽIVAM! Na zraku, na soncu, ob morju!!!

Eno izmed preteklih nedelj sva se s Kljunčkom odpravila k morju, v SESLJAN. Sprehodila sva se ob marini, si ogledala "parkirane" jadrnice in ribiške ladje. Slednje so še najbolj pritegnile Kljunčkovo pozornost. Nato sva šla na plažo ter "mečala" kamenčke v morje. Tam je Kljunček sicer dobil konkurenco, a se ni pustil motiti.

Morje je neprestano pošiljalo svoje valove na plažo. Kljunček se je trudil metati kamenčke čim dlje. Kaj kmalu je ugotovil, da srednje veliki letijo dlje od velikih kamnov. Mama pa se je udobno namestila na prod (oblazinjena zadnjica je za marsikaj koristna) ter opazovala sinovo početje, kako ga ne bi, ko je sine ob najmanjši mamini nepozornosti zaklical: "Mama, gledi! Gledi kako znam mečati kamne u murje." Vsekakor je ovekovečenje trenutkov sodilo zraven, a to ga ni motilo, sem pač rodila malega pozerčka.

To je bilo ležerno lenobno popoldne. Tako lenobno, da je še počasi premikajoča se ladja končala na robu fotografije.

Še nekaj večernih vedut, čeprav je bilo sonce še na nebu, a so ga zakrili oblaki.

Zgoraj: pogled z leve ... proti Sloveniji.

Spodaj: pogled z desne ... proti Devinskemu gradu.

Misli pozitivno ...

2011-03-26T08:01:00.003+01:00

... včeraj sem dobila nazaj svoj zunanji disk, ki je kar naenkrat nehal delovati.

Kakšno povezavo ima z naslovom ... veliko, a o tem na koncu!

Se vam je že kdaj zgodilo, da vam nekdo požene strah v kosti, brez da bi vi zadevo v resnici poznali? Meni se je to prvič zgodilo v 1. letniku srednje šole. Imeli smo zelo strogega učitelja zgodovine in sošolke, ki so ponavljale, so me tako prestrašile, da skoraj nisem mogla govoriti, ko sem bila vprašana. Vprašana sem pa bila prva in temu primerna je bila nizka ocena (2). Potem pa sem ugotovila, da to ni noben bav-bav, če zgodovino znaš (meni je bila vedno všeč), lahko dobiš tudi 4 ali 5. In res, ko sem bila vprašana popolnoma nepripravljena, sem dobila trojko, naslednje ocene so bile samo še višje. Na koncu leta sem se celo potegovala za odlično oceno v zgodovini.

To prigodo sem omenila le zato, ker mi je prišlo na misel, kako lahko strah ohromi človeka. Tudi druga zgodba je povezana s študijem. Strah me je bilo strokovnega izpita. Od tu in tam izveš najbolj grozne primere izživljanja izpraševalcev nad bodočimi učitelji in profesorji. Ta strah sem zaupala svoji prijateljici, ki me je kar zavrnila, naj neham, saj če bom tako črno razmišljala, bom tudi tako kruto komisijo dobila. Priporočila mi je, naj raje razmišljam o tem, da mi bo uspelo.

Mateja, hvala! Sicer sem se res dobro pripravila, a tudi komisija je bila prav simpatična, da sem zapustila sobo z nasmeškom, čeprav rezultatov še nisem poznala. Uspelo mi je in tisti grozni izpit se je spremenil v prijetno izkušnjo.

Ko sem pred dobrima dvema tednoma hotela vklopiti zunanji disk, je bil mrtev. Nič! Nobenega znaka življenja! Ker ni bilo niti dotoka elektrike, sem pomislila, da je nekaj narobe z napajalnikom. Seveda sem izdelek takoj reklamirala, saj sem ga kupila šele oktobra. Trgovec je bil zelo prijazen, tudi sam je preveril, ali naprava res ne dela, pripravil je vse papirje, da se stvarco pošlje serviserju. Do tu vse O.K. Mimogrede pa sem ga vprašala, kaj se zgodi, če je kaj narobe z mašino, kako bi lahko jaz dobila svoje podatke, ki so shranjeni samo tam . Hladen tuš! "Gospa, najbolje bo, da pokličete serviserja. Reševanje podatkov vas bi lahko stalo 50 EUR ali pa tudi več tisoč EUR," mi je prijazno odgovoril. Groza!!!

Potem pa sem se spomnila na prijateljico, ki mi je za strokovni izpit svetovala, naj razmišljam pozitivno. Nanjo sem se spomnila prav tam, pri pultu. Odločila sem se, da bom raje razmišljala, da bo potrebno zamenjati le napajalnik ... in res se je to tudi zgodilo.

Sicer imam varnostne kopije službenih zadev, a sem ugotovila, da so pomembni vsi podatki (zakaj bi jih sicer sploh shranjevala). Česar ne rabim, sproti brišem. Poleg tega imam občasno prave čistilne akcije. Nisem imela pa varnostnih kopij fotografij mojega Kljunčka za zadnja dva meseca in tudi vsega materiala o ustvarjanju, za katerega sem porabila ure in ure, da sem ga pobrala z neta, mi je bilo škoda. Material je še vedno tam, a čas, ki sem ga za to porabila (in bi ga morala ponovno), bi bil izgubljen. Sizifovo delo.

Zadnje čase sem malo manj prisotna na spletu, kot postno zaobljubo sem si zadala manj interneta in nobenih nakupov materiala za ustvarjanje. Pošto moram dnevno preveriti že zaradi službe, na hitro preletim še kaj drugega, a se res kontroliram.

Zapestica iz prejšnje objave lepo napreduje, še par ur dela in bo končana. Ko se bo to zgodilo, jo bom tudi objavila.

Potrpljenje - božja mast

2011-03-16T18:52:00.004+01:00

Točno 1. novembra sem se lotila zapestnice iz 2-milimetrskih perlic, kupljenih v Frogwillu. Po malem sem napredovala centimeter za centimetrom. Najprej sem porabila perlice, ki so mi ostale pri nekem drugem projektu ... odstranila sem take, skozi katere nisem mogla s šivanko. Očitno so bile malo manjše, kajti slabih 5 cm iz začetka zapestnice je postalo čez 5,5 cm na drugem koncu. Malo se vidi, kje se zapestnica razširi.

Še dober centimeter bi potrebovala do konca, a ko sem jo pomerila na roki, sem ugotovila, da taka kot je, je preveč široka, saj je zgledalo, da imam na roki oklep in ne zapestnice.

"Tastare" sicer še nisem podrla, a sem se lotila od začetka. Tokratna meri 3,5 cm, kar bo čisto dovolj.

Če pomislim, da sem še med zimskimi počitnicami parkrat vzela v roke "tastaro" in nadaljevala delo, zdaj pa jo nameravam podreti ...

Za prijateljico, ki ima veliko srce

2011-03-08T17:39:00.004+01:00

Ker je včeraj prijateljica praznovala rojstni dan, se mi je zdela voščilnica v stilu maškar kar najbolj primerna. Moram reči, da mi je tale voščilnica zelo zelo všeč.

V vrečko pa sem dodala še eno malenkost ...

Dekleta in žene, želim vam, da bi ta 8. marec preživele v prijetni družbi ... rožice v dar pa naj nam dečki in možje nosijo kar celo leto ... še raje pa, da kaj pospravijo, zlikajo ...

Pust je tu!

2011-03-08T17:23:00.003+01:00

Med božično-novoletnimi počitnicami sem vzela v roke albume, ki sem jih urejala celo poletje. Seveda je Kljunček takoj priskočil zraven in tudi on gledal. Tam sva videla lansko pustno masko - pingvinčka. Mimogrede sem Kljunčka vprašala, kaj bo pa letos.

Najprej je rekel, da bo pingvinček. Potem sem mu razložila, da je lahko vsako leto nekaj drugega in naj premisli, v kaj bi se letos preoblekel. Očitno je fant zadevo vzel zares in enkrat med gledanjem risanke (kjer so nastopali pajki), je kot strela z jasnega izustil: "Jaz pajk." Z mamo, ki sva bili priča dogodku, sva ga debelo pogledali, kaj bi pa mulc zdaj rad? Potem pa je razložil: "Jaz pingvinček ne, jaz pajk." Šele po tej izjavi nama je postalo jasno, kaj hoče povedati. To je bilo sredi januarja.

Nona se je takoj lotila dela, ker pa je bil sivo-črn pajek za mladiča malo preveč "resen" in ga ni hotel obleči, sva se domislili, da bi dodali nekaj pisanih elementov - rdečo.

Kot vidite je prva fotografija, objavljena konec februarja, prikazovala pajkove oči. Pajki imajo namreč 8 nog in tudi po deset oči in več.

Bliža se pust 4

2011-03-07T14:53:00.002+01:00

Ja, dobro ste ugibali ... pa še en detajlček, jutri pa kostumček v celoti. Z mojim navihancem vred.

Bliža se pust 3

2011-03-06T21:14:00.003+01:00

To so le konice cevi iz prejšnje objave. Drobne ročice!

Danes so v vas prispeli kurenti. Naredila sem kar nekaj dobrih posnetkov, ki jih v preteklih letih na Ptuju (zaradi prevelike gneče) nisem uspela posneti. Saj poznate tisto: iztegnjena roka s fotoaparatom nad množico in "rata kar rata". Fotografije objavim jutri.

Bliža se pust 2

2011-03-06T11:00:00.003+01:00

To je nadaljevanje, ki ga nisem uspela poslikati prej, ker sta tako kostum kot fotoaparat šla v toplice. Se še spomnite objave Bliža se pust? Spraševala sem, kaj je na sliki.

V pomoč vam dajem še eno fotografijo, nato še eno in še eno ... V torek pa razkritje kostuma v celoti.

Burja odnaša dolgove

2011-03-02T11:08:00.003+01:00

Nagrado mi je podelila Nella iz Kreativnega kaosa. Nella, ker spremljaš moj blog in hvala za nagrado!
Nagrada zahteva, da napišem 7 stvari o sebi:

1. Največ na svetu mi pomeni moj sin.

2. Zanima me VSE: od nuklearne fizike do tega, kako še izboljšati palačinke.

3. V obdobju pred Kljunčkom, sem večino prostega časa posvečala izletom in potovanjem, zdaj pa ustvarjanju. Potovanja kmalu spet pridejo na vrsto ...

4. Pri ustvarjanju potrebujem veliko časa, da mentalno osvojim določeno védenje in znanje, šele nato se lotim projekta. In sem večinoma presenečena, kako obvladam. Rada sama pridem stvarem do dna, čeprav porabim več časa.

5. Lažje ustvarim lepo unikatno voščilnico, kot pa napišem njeno vsebino. Pri tem sem vedno v škripcih, saj nočem biti ne banalna in ne patetična.

6. Obožujem vse letne čase: nežno spomladansko cvetje in veselo ptičje petje, poletno brezskrbnost in namakanje v bazenu za hišo ali v morju, jesenske plodove narave, pisano listje in oranžne sočne kakije, zimske sončne in tople popoldneve.

7. Za konec sem pustila nekakšno obljubo: moram večkrat ven med ljudi! Nisem zapečkarski tip, a sem po porodu to (skoraj) postala!

Burja mi je dala čas, da se posvetim starim blogerskim dolgovom in napišem še kakšno objavo. Škoda, da nimam fotoaparata ... le-ta si je privoščil počitnice v toplicah!

Veter v laseh ... ha, ha

2011-03-02T10:47:00.003+01:00

Upam le, da to ni DANAŠNJA burja!!! Ker potem ni nič kaj prijetno! Od Mateje (Moja ljubezen in moje življenje) ter Pilulilu (Moje prstkanje) sem že dolgo nazaj dobila nagrado VETER V LASEH, a sem takrat res imela ogromno dela, da se še zahvaliti nisem uspela. Ko pa mi je Nella podelila nagrado, sem se spomnila tudi na tole. Saj sem že v prejšnji objavi napisala, da bo burja odpihnila dolgove! Moje blogerske dolgove!

Nagrada pa od mene zahteva, da:
1. o nagradi pišem na blogu in dodam povezavo do osebe, ki mi je nagrado podelila
2. nagraditi moram 3-5 blogov, ki imajo manj kot 100 spremljevalcev, ter dodati povezavo
3. obvestiti prejemnike nagrad

No, zdaj pa izbor blogov:

1. Nella iz Kreativnega kaosa.

2. Urška iz Urškinega raja.

3. Tiara iz Tiara dreams.

4. Andreja L. iz Ustvarja An.La

Zvesta domači tradiciji

2011-03-02T06:41:00.006+01:00

Zunaj piha. Močno piha. Nova okna komaj zadržujejo orkansko moč vetra. Električna žica se napenja v trebuh nosečnice. Upam, da bo zdržala, saj bo sicer sledil električni mrk ... ki pa smo jih mi kar vajeni.
Sem še v postelji, rolete spuščene, da ni tako velikega pritiska na okna. Torej tema in bučanje vetra. Že se umirja, utiša, potem spet butne z vso silo. To je burja.

Tukaj na toplem sem razmišljala, da pri tako močni burji bi bila največja težava priti do avta. Parkiranega imam pod lopo, slabih 50 m od hiše. A na poti do tja je ČISTINA, ki jo prečesava burja. To je naš BORJAČ, DVORIŠČE. Aja, poleg tega bi se morala z avtomobilom zapeljati pod tisto električno žico, ki misli, da je NOSEČA.

Borjač in dvorišče sta besedi, ki sem ju neštetokrat slišala, a sta danes dobili poseben pomen. Poneslo me je v preteklost, tod burja piha že stoletja, tisočletja. In ljudje so si znali pomagati, da so se zaščitili. Naša hiša je razmeroma nova, bliža se stotim, ampak v mislih sem imela tiste starejše hiše, ki že več stoletij klubujejo vetru. Naš BRITOF je strnjena naselbina, ki je sicer imela tudi obrambno funkcijo, ampak tudi stare hiše drugod po vasi imajo OBZIDANA DVORIŠČA. To pa zaradi zaščite pred vetrom, pred BURJO. Po starem so v vasi dvoriščem vsi domačini rekli BORJAČ ... ni nekam sorodno z burjo? Sicer ugibam, ampak bi bilo čisto mogoče, da bi kraško dvorišče, kot ga razlaga SSKJ, ime dobilo po svojem primarnem namenu, zaščiti pred burjo.

Potem sem pomislila na DVORIŠČE. Beseda sicer res spominja na besedo DVOR, predstavljamo si prostor pred pred cesarsko palačo na Dunaju, ampak (bom kar napisala z velikimi črkami), AMPAK, dvor je tudi ograjen prostor za živino, predvsem za svinje. Mislim, da naši predniki niso bili tako domišljavi, da bi si predstavljali svoje hiše kot kraljevske palače ... so pa imeli svinje, ki so jih spustili na dvor, da so izvajale blatne kopeli.

Torej na izbiro imam sprehod po "ograjenem prostoru za svinje" ali pa "zaščito pred burjo", čeprav ni ne eno ne drugo. Seveda bom izbrala zadnje, sem ZVESTA DOMAČI TRADICIJI!

Spet ta burja ...

2011-03-01T20:46:00.002+01:00

Tod okrog sicer še ni ničesar polomilo ali izruvalo, vseeno pa so sunki kar močni. Popoldne mi je odprlo (zaprto) okno, čeprav ni obbrnjeno direktno na veter. Ker se bojijo lanskega orkanskega vetra, so jutri vse šole v Vipavski dolini zaprte, zato jutri ne grem delat!

Pri vsem skupaj je dobro to, da bom imela več časa za ustvarjanje, bo pa treba zaradi tega ekstra dneva dopusta eno soboto v službo. To mi res ne diši.

Glede na vreme sva se s sestro odpravili pospravljat podstrešje ... crknila je elektrika. Na slepo sva se odplazili v eno nadstropje niže, poiskali vžigalnik in svečo, preden sva jo uspeli prižgati, se je elektrika vrnila. Svečo pa sva vseeno prižgali ... in še vedno gori.

Medtem sem uspela zapeči eno serijo polimerne mase. Poskusila sem Cernit, belo in črno z bisernim leskom, in moram reči, da se zelo lepo obdeluje. Samo malo sem jo prislonila na vroč radiator, manj kot minuto, in že se je prepustila gnetenju prstov. Ne morem reči, da isto velja za zlato. Jo gnetem in gnetem pa je še vedno trda. Me že bolijo prsti in kar žarijo od toplote nastale s trenjem.

Mislim, da sem fotografirala Marsovčka!

2011-02-27T23:21:00.006+01:00

Ali pa se mi čisto blede, ker je moj sine odšel z nono in nonotom za 5 dni v toplice. Na to smo ga pripravljali že od novega leta naprej in mulček se je sicer zadnje tri dni nekam nenavadno obešal name, mi nosil poljubčke, me objemal ... zjutraj pa je brez težav sedel z nono in nonotom v avto, dal mami lupčka in šel. Po telefonu pa natančno poročal, da je v bazenu toliko vode, kot smo je imeli pri poplavi po hiši ... Prvič sem slišala njegovo debato po telefonu, ponavadi drugim govori iz mojega ali hišnega telefona.

NIHČE pa ni pripravil MENE na njegov ODHOD! Mislim, da je bilo vse tisto obešanje po meni le posledica moje nervoze pred sinovim odhodom. Mladiči čutijo, ko smo mame napete. Nož v srce je bila jutranja izjava ... sinoči dolgo nisem mogla zaspati, zato zjutraj nisem mogla odpreti oči, ko se je Kljunček prebujal. V bistvu je še skoraj spal, vendar ponavadi sem jaz že budna, zato ga je to najbrž motilo. Z zaprtimi očmi me je skušal predramiti, ker je bil neuspešen, se je v postelji obrnil na trebuh in izjavil: "Mama, gledi, kako jaz MIRNO spim. Gledi!"

Takoj me je zdramilo. Vsekakor sem si za danes pustila en kup dela, kajti sem prosta, mladič je dobrih 200 km stran ... imam mir in čas ... razen najnujnejšega nisem storila še ničesar ... še stuširati se nisem uspela!

Objavo zaključujem s spomladansko kompozicijo, ki sva jo prpravila s Kljunčkom. Na sprehodu ob reki Vipavi sva nabrala šopek mačic, ki sem jih vtaknila v vazo (narejeno iz steklenice za oljčno olje) ter privezala z neko staro dekoracijo v obliki rože, ki jo prekladam po omarah že nekaj let. Stare kamenčke iz morja sem porabila, da sem vazo utrdila, kar mi jih je ostalo (2), pa sem pustila kar na mizi pred vazo. Ta teden si to lahko privoščim. Na mizi je ročno tkan prtiček, ki sem ga pred leti kupila na Sardiniji.

Ko sem bila majhna, smo ob hiši imeli eno tako "pitano" mačico, ki smo jo vsako leto obrezali. Šopek orjaških mačic smo postavili doma na hodnik, ostalo pa je nona prodala eni gospe v Italijo. Potem pa je kar naenkrat drevesce, ki je tako bogato obrodilo, zgnilo. Mislim, da je bil kriv nenaden mraz v spomladanskih mesecih.

Nabrane mačice se ne morejo kosati s tistimi, ki smo jih imeli ob hiši (za na mizo bi bile tiste vsekakor prevelike, saj so imele tudi po več kot 2 m dolge veje in bi jih bilo škoda krajšati), vseeno pa si nisem predstavljala, da bodo na moji mizi tako dobro izpadle.

Slike sem posnela včeraj zvečer, preden je fotoaparat končal v potovalki. Ta teden nameravam izkoristiti tudi za ustvarjanje, objave pa bodo sledile šele, ko se ponovno dokopljem do fotoaparata. Tudi odkrivanje Kljunčkovega kostuma, ki si ga včeraj ni hotel pomeriti, da bi ga lahko poslikala.

Na predzadnji sliki se je pojavil ta beli "mehurček": Igra svetlobe ali NLP? Mislim, da so prav v takem plovilu pripotovali taki prijazni Marsovčki k BojiMoji.

Ko skočijo iz plovila, se povečajo. Dobro, domišljija še deluje. Ali pa sem le ena navadna histerična mama!

Bliža se pust

2011-02-25T15:47:00.003+01:00

Ta teden smo šivali pustne maske. Kaj je to?

Fantek in punčka sta dobila svoje žicožverce

2011-02-22T17:54:00.002+01:00

Ko sem ustvarila fantka in punčko, sem takoj naročila večjo količino žice (ki pa še ni v mojih rokah). Priznam, v žičkanju prav uživam. Porabila sem še zadnji konec žice, ki jo imam še iz konca srednje šole oz. prvega leta faksa. Kupila sem jo, da sem vanjo ovila en zanimiv kamen, ki sem ga pobrala pri morju ... niti ne vem več kje?! Seveda sem naredila še par obeskov za najboljše prijateljice ... manjše koščke sem porabila za čisto vsakdanje stvari. S preostalim pa sem ustvarila vse, v današnji objavi. Slonček je v bistvu manjši, kot sem si ga predstavljala, a nisem imela več žice.

Na soncu

V senci

V bistvu se je začelo, ker je kljunček želel ovco ... potem sem mu predlagala ovna, še prej pa naredila fantka in punčko. Danes sem tem žičkarijam dala dokončno obliko ... nataknila sem jim obroče za ključe. Razen slonu, ker je premajhen.

Tik pred zdajci prijavljam OVNA, KRAVICO IN SLONČKA na izziv pri Craftalnici.

Palčke iz žada

2011-02-21T09:23:00.007+01:00

Pred časom sem poskusno izdelala žad iz polimerne mase, a sem površno prebrala navodila in sem se znašla z ogromno maso olivno zelene polimerne mase. Nekaj sem je porabila, da sem naredila odtise, spomnila pa sem se, da bi ostanke mase lahko koristno uporabila tudi drugače. Tej osnovi sem dodala še druge ostanke ...

Ko sem kupila štampiljko s črkami v Lidlu, je tričetrt črk ostalo. Spomnila sem se, da bi jih lahko koristno uporabila za odtise v polimerno maso ali tudi kot štampiljke na papir.

In tako so nastale palčke, ki imajo na obeh koncih male štampiljke s črkami in številkami. Gumijaste črke sem lepila z dvokomponentnim lepilom.

Iz ekstruderja sem iztisnila klobaso v obliki velikega kvadrata, narezala sem jo na približno enako dolge palčke. Na vsak konec palčke sem pritisnila gumjasto štampiljkico ter s prsti palčkam zaobljila vogale. Vse skupaj sem dala za pol ure v zmrzovalnik. Nato sem s pinceto pobrala dol gumijaste dele, pustila, da se odtali, ter spekla. Ko so se palčke ohladile, sem z dvokomponentnim lepilom pritrdila gumijaste dele štampiljk.

Vklenjene vijolice

2011-02-19T12:38:00.004+01:00

V bistvu gre za komplet treh izdelkov: verižice, broške in zapestnice.

Osrednji del kompleta je verižica. Na drobno verigo sem pripela vijolične steklene kristale različnih oblik in velikosti (dobro leto nazaj sem jih kupila v Hofferju in jih zdaj dokončno porabila). Ker mi jih je nekaj zmanjkalo, sem kombinirala z 8-milimetrskimi Swarovski kristali v vijolični barvi, vendar le pri broški in zapestnici. Na verižico sem dodala tudi srebrne kapice, da še poudarjajo zaključek kristala.

Zapestnica je narejena iz spominske žice, na katero sem nanizala vrsto kristalov. Swarovski so za odtenek bolj modri (se tudi na fotografiji dobro vidi), pri nošenju pa se razlike ne opazi.