sobota, 31. maj 2014

Vrtne cvetlice

Maja je konec in uspelo mi je ustvariti po eno objavo za vsak dan. Glede na vse dolžnosti in aktivnosti je bilo na trenutke zelo težko in večina objav je zagledala luč dneva le nekaj minut pred polnočjo. Pospravljanje gre h koncu, zato bo kmalu sledilo bolj intenzivno ustvarjanje.

Za zadnjo objavo v mesecu vam podajam kolaž naših cvetlic: iz okrasnih loncev ter vrta.


petek, 30. maj 2014

Urejanje delovnega prostora: rezalne šablone in reliefne srajčke

Ko mi je prijateljica iz Anglije prinesla hroščka, si nisem mislila, da bom nekoč imela toliko različnih pripomočkov zanj. Že od malega so bile moja velika strast škarje. V glavi mi še vedno odzvanjajo besede: "Pazi, da se ne urežeš." Očitno je ta moja želja po cecljanju papirja že vedno prisotna, saj so moja velika nakupovalna strast prav rezalne šablone.Všeč so mi čisti, ravni in lahno upognjeni rezi, ki jih ustvarijo.

Dokler sem še imela pisalno mizo, sem šablone shranjevala v prazne škatle za zgoščenke. Staro stojalo sem prerezala na pol - na eni strani sem shranjevala rezalne šablone, na drugi pa štampiljke. Počasi je prostora za rezalne šablone že zmanjkovalo.

rezalne šablone

Rezalni mašini, šablonam in srajčkam sem namenila levo polovico prvega predala. Tako samo vzamem iz predala mašinco, potegnem škatle s pripomočki proti robu predala in že se lahko lotim dela. Za večje projekte vse skupaj odnesem v kuhinjo. Zato tudi ves svoj material pospravljam v škatle: škatle v škatle.

Cuttlebug v predalu

Šablone, ki jih največkrat uporabljam, sem pospravila kar na kartončke. Po spletu sem naročila velik kos magnetne folije in ga razrezala na kose primerne za škatlo. Folijo sem nalepila samo na eno stran, magnet pa drži šablone na mestu tudi skozi karton. Včasih se sicer zgodi, da šablono pritegne magnet, ki ga ima pred sabo, vendar se to zelo hitro popravi, če se šablono potrebuje. Pomembno je, da šablone ne padajo iz kartončkov, to pa se ne zgodi. Vsaka oblika šablone ima svojo barvo: krogi - rdeča; ovali - oranžna; kvadrati in pravokotniki rumena ...


In še reliefne srajčke. Shranjujem jih v isti škatli, odkar jih imam. Le vedno bolj polna je. Imam tudi nekaj šablon, ki sem jih izdelala sama.



Pospraviti moram še dve manjši škatli drobnarij in imam vse na mestu. Končno. Če bom ta vikend pridna, bom končala.

četrtek, 29. maj 2014

Arboretum Volčji Potok: Dinozavri

Moj Kljunček obožuje dinozavre, kot večina fantov njegovih let. Vesolje in dinozavri sta dve njegovi veliki strasti. Sploh ga ne moti, da so oddaje v angleščini - njegova najljubša serija je "Prehistoric Park". Ko sem mu ponudila možnost, da bi nastopal na srednješolski prireditvi, ni bil najbolj navdušen - ko pa sem mu za nagrado obljubila ogled razstave dinozavrov, je takoj sprejel. On in njegovi trije prijatelji so bili na predstavi prava senzacija, saj ni nihče pričakoval, da se bodo predšolski otroci pojavili na odru.


Ker obljuba dela dolg in dinozavri ne bodo več dolgo na ogled, sem izkoristila prvi prosti vikend z dokaj stabilnim vremenom in sva se odpravila v arboretum. No, jaz sem bolj občudovala drevesa in rože, Kljunček pa je imel oči skoraj ekskluzivno za dinozavre, čeprav njegovemu pozornemu očesu ni ušla tudi kakšna druga, rastlinska podrobnost.

Sinovo veselje

Mamino veselje

Medtem ko sem hitela fotografirati po naročilu vse, kar sva videla, je Kljunček skakal sem in tja ter okorno bral imena dinozavrov. Večino je že prej prepoznal. Tam je šlo branje hitreje. Pri najbolj zanimivih je prebral celotno besedilo. Za predšolskega otroka mu je šlo odlično. Nakar me je poklical, da mi pokaže "mojega dinozavra".

"Mama, poglej, ta se kliče kot ti! Je tvoj."

Pod vplivom videnega so tudi kamni dobivali nove pomene. Na spodnji fotografiji paleontolog Kljunček proučuje dinozavrov zob.


Kaj imata skupnega dinozavri in moj Kljunček - oboji so strašni: beseda dinozaver pomeni "strašen kuščar" (prvič je bilo ime uporabljeno v pomenu zelo velik, pomemben in se je prijelo - kot sem jo jaz uporabila v nadaljevanju) in mojega Kljunčka imam "strašno rada".



Posnela sva še nekaj zabavnih fotografij, ki sem jih dopolnila z besedilom. Te slike bo nesel v vrtec, da jih bodo pogledali. Naredila sva PowerPoint predstavitev.


Kar nekaj časa sva opazovala žabe, ki so glasno opozarjale nase. Skušala sem jih fotografirati, šele doma sem opazila, da sta žabi dve. S to sliko se Kljunčkova PowerPoint predstavitev konča.


In moja tudi. Pa-pa

Maja-zaver

sreda, 28. maj 2014

Urejanje delovnega prostora: Copic markerji in barvice

Kar nekaj časa sem študirala, kako pospraviti svoje markerje. Počasi počasi se jih je nabralo kar nekaj. Najprej je bila dovolj majhna toaletna torbica, nato nekoliko večja, vendar v njej so bili zelo nepregledno zloženi, saj sem morala skoraj popolnoma izprazniti vsebino, da sem odbrala želene barve. In tako sem začela študirati, kako bi lahko sama naredila pregleden prostor za markerje.


 Ker je šlo za poskus, sem uporabila najbolj zdelano škatlo, kar sem jih premogla. In nastalo je tole. Na polico sem jo pritrdila kar s koščkom lepilnega traku, samo toliko, da ni drsela s police. Ko pa sem potrebovala premično škatlo, ni bila dovolj stabilna. Nekajkrat se mi je celotna vsebina izpraznila. Tako sem izdela novo embalažo. Izbrala sem lično škatlo, ter uporabila košček traku, da so markerji pospravljeni skoraj vodoravno, privzdignjeni ravno dovolj, da ne frčijo iz škatle sami od sebe. Ker je bila škatla malo večja, sem na isto mesto pospravila še skicirne in vodene barvice ter nekatera druga pisala.


Škatla je v celoti izdelana iz recikliranega materiala. Ogrodje je embalaža dekoderja za televizijo, posodice v njej so plastenke smutija (čeprav čudno zgleda po slovenskem pravopisu se obča imena tudi v zapisu prilagajajo izgovorjavi), ki sem jih na dno škatle pritrdila s termo lepilom. Trak je tudi nekoč ovijal neko darilo. Škatla mi je všeč, taka kot je, krasi jo le napis "Svet je lep, ker je pisan."

Markerji so pospravljeni v omari tako, da lahko iz škatle vzamem le barve, ki jih potrebujem, ali pa celo škatlo. V objavi o papirju se vidi, kje se nahajajo (desno na polici nad papirjem).

Poleg škatle sem končno izdelala tudi tabelo s kartončki za barvanje las, oči, obraza (ten kože). Vedno sem se lovila pri barvanju las. Na kup sem zvlekla cel kup barv, nato preizkušala.

Nekatere preizkušene barvne kombinacije sem dala na papir, tako so priprave na barvanje veliko krajše. S črnolasko nisem zadovoljna, ostale pa so mi všeč.


Za risanje sem izbrala digitalno štampiljko, ki ima veliko las, velike oči in obraz (nadaljevala bom z vajami barvanja oči in kože). Najprej sem izdelala tabelo, ki ima prostor za štampiljko in prostor za besedilo oz. barve uporabljenih markerjev. Natisnila sem več strani, nekatere barvne kombinacije sem najprej pobarvala na poskusnem listu, nekatere pa sem barvala kar direktno.


Največkrat sem barvala lase v rjavo, saj sem to obvladala. Blondinke so bile preveč rumene. Zdaj pa sem ustvarila več barvnih kombinacij: od svetlo blond do črne in sive.

Večino barvnih kombinacij za lase sem ustvarila tako, da sem našla osnovo na spletu (barva las, ki mi je bila všeč, potem pa sem poiskala barve iz mojega nabora, ki so bile tistim najbližje). V ta namen imam natisnjeno prazno in pobarvano tabelo Copic markerjev. Barve se ne popolnoma ujemajo z originalnimi, so pa zelo podobne.

Namig: Namesto plastenk bi lahko uporabila tudi tulce toaletnega papirja.

torek, 27. maj 2014

Urejanje delovnega prostora: označevanje

Pri delu ni dovolj, da so stvari pospravljene, moramo tudi vedeti, kje se kaj nahaja. Pripomočke in material, po katerih pogosto posegamo, najdemo z zaprtimi očmi, s stvarmi, ki jih uporabljamo le občasno, se kaj hitro lahko zgodi, da ne vemo več, kje jih hranimo. Zgodi se lahko celo, da sploh ne vemo več, da jih imamo.

Zato je pomembno, da stvari dobro označimo. Tako hitro najdemo tudi tisto, kar uporabljamo le občasno. Ker je po novem moj prostor za shranjevanje omejen na dve omari, sem morala zelo dobro premisliti, kako bom shranjevala stvari. No, na koncu se je izkazalo, da sem še preveč štedila s prostorom, težava je bila predvsem v tem, da so postali predali pretežki in sem jih komaj izvlekla.

Ampak danes sem se odločila, da bom pisala o oznakah. Najpogosteje se poslužujem tiskalnika za nalepke v traku. Mislim celo, da sem ga pred leti kupila v Liddlu v Italiji (potem ko sem prebrala, da piše tudi šumevce), ker je bil močno znižan. Za ta nakup mi res ni žal, saj so nalepke vsesplošno uporabne (imam tudi tiste, ki se potem zalikajo na oblačila). V spalnici imam na robu vsakega predala napisano, kaj je v njem. Predvsem na Kljunčkovih predalih, tako z večjo lahkoto najde stvari in jih tudi pospravi. Podobno imam po celi hiši. Tudi stvari, ki jih dam v skrinjo, označim s to mašinco.

Vir: www.weltdertechnik.de

Za škatle in fascikle pa se mi je zdel ta napis premajhen, zato sem se poslužila samolepilnih etiket, ki sem jih natisnila na računalnik. V ta namen sem ustvarila svoj okvirček in ga prekopirala v Word, poleg tega sem ustvarila še enako tabelo, v katero vpišem vsebino. To sicer pomeni, da mora list dvakrat skozi tiskalnik, vendar je besedilo popolnoma poravnano z okvirjem, zato to ni moteče.


Za različne embalaže sem ustvarila tri različne velikosti nalepk. Sami lahko izberete pisavo iz računalnika na tej povezavi.


Ko sem že omenjala pisave in šumevce. Iz računalnika sem počistila večino pisav, ki nimajo strešic, saj sem se naveličala pisanja strešice v okvirčku z besedilom, da sem jo dodala nad c, s in z.

Seznam strani z lepimi pisavami, ki vsebujejo tudi črke s strešicami:


ponedeljek, 26. maj 2014

Voščilnica s čebelico

Včeraj sva s Kljunčkom šla v Volčji Potok - predvsem zaradi dinozavrov, zato nisem preverjala objav na blogu. Šele zvečer, ko sem hitela pošiljati fotografijo te voščilnice naprej, sem ugotovila, da sobotna objava ni bila objavljena. Ker sem si zadala, da bom v maju imela po eno objavo na dan, določene objave pripravim v naprej in vpišem datum, kdaj se objavijo. Datum sem vpisala, nisem pa kliknila na gumb "objavi". No, sta se pa včeraj zvečer pojavili dve objavi hkrati.

Zdaj pa k voščilnici. Osnovna ideja je bila malo drugačna, bolj zapletena - nekakšen mozaik iz malih 6-kotnikov čez skoraj polovico voščilnice, ker pa je zmanjkalo časa, sem izvedbo poenostavila: postavitev je ostala enaka, le brez mozaika.

Na Artistic Inspirations ta teden gostimo Sami Stamps in ker je tema tedna nekaj s krili, sem izbrala to simpatično vilo (You and me), ki mi je všeč predvsem zaradi debelušne čebele.

Vse potrebno sem natisnila že v soboto, včeraj dopoldne bi morala le sestaviti in fotografirati. Ko sem papirje postavila skupaj, ni delovalo. Morala sem natisniti nove papirje in na novo pobarvati vilo (prvo sem barvala v rumeno-sivo-črnih tonih).

Sami stamps, You and Me
 Ta različica v rumeno-rjavi je veliko bolj topla. Bolj primerna za simpatično čebelo. Za osnovo sem izbrala papir iz že natisnjenih rezerv, natisnila pa sem papir, ki spominja na satovje (Aquarius Design). Čeprav nima nobenega 6-kotnika, so liki razporejeni v obliki 6-kotnikov.


Če primerjate fotografijo objavljeno za izziv na Artistic Inspirations in tole, boste opazili eno razliko. Čebelico sem pomaknila malo više. Tako je veliko bolje.

Za konec pa še nekaj utrinkov iz Arboretuma. S Kljunčkom sva počivala v senci dreves blizu čebelnjaka. Opazovala sva gost promet, brez zastojev. Čebelnjake sva fotografirala in posnela. Nabrala sva veliko dokaznega gradiva.


Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:

nedelja, 25. maj 2014

Poročna čestitka

Še zadnjič sodelujem s Sentimental Sundays kot gostja dizajnerskega tima. Tema tega tedna je "Things with Wings", torej pride v poštev vse, kar ima krila. V ta namen sem izbrala digitalno štampiljo Doodle Pantry, ki nima kril, vendar sem imela v mislih svojega žametnega metulja. Že dolgo nisem naredila nobenega, tiste folije pa imam še veliko.


Agapant ima zame poseben pomen, cveti, ko ima moj sin rojstni dan. In krasil je vhod v hišo, ko smo našega dojenčka pripeljali domov. Kar ne morem verjeti, da bo šel jeseni v šolo.


O metulju s pudrom lahko preberete tukaj. Košček lepilnega traka sem prekrila z Liquid Pearls. Dodala sem še nekaj bleščic v treh različnih odtenkih vijolične. Ena se prav po pavje šopiri na zeleno.

Barvala sem z vodenimi barvicami, saj očitno nimam pravih Copic markerjev, tako je levi poizkus romal v koš in sem po dolgem času ponovno uporabila vodene barvice. Globino sem še dodatno dodala z navadno vijolično barvico.

Poročno čestitko prijavljam na naslednje izzive:

sobota, 24. maj 2014

Lepljiva

a ste vedeli, da besedi "lepilo" in "lipa" imata v slovenščini isti koren: v bistvu lipa pomeni lepljiva. No, naša sicer vsako leto bogato cveti, vendar se ne medi. To sem doživela le enkrat - v Estoniji, v mestu Tartu. Dekle, ki je hodilo nekaj korakov pred mano, je v trenutku ostalo brez japonk. Najprej se je na tla prilepila ena, nato še druga. Nihče ni gledal, kaj je po tleh, vsi smo se čudili šotoru pred lokalom, čeprav je bil v senci. Šotor je bil zaščita pred to veliko lepljivostjo.

Naša lipa je grajska lipa. Mladika je rasla na grajskem dvorišču.


Vsako leto nabiramo njeno cvetje za čaj, družbo pa nam delajo čebele. Najlepše pa je ležati pod krošnjo in gledati, kako svetloba pronica skozi listje ter poslušati brenčanje čebel ... ves čas pa je prisoten tisti sladki prijetni vonj po lipovih cvetovih - vonj, ki ga obujamo celo zimo, vsakič ko kuhamo čaj.



Lipa je zdravilna rastlina: pomirja, pomaga pri krčih gladkih mišic, pospešuje znojenje ter izločanje seča. Uporablja se proti migrenskim glavobolom, razdražljivosti, vročinskim prehladom ter predvsem proti zvišanemu krvnemu tlaku povezanem s poapnenjem žil in živčno napetostjo.

Lipa služi vsemu temu, mi pa njen čaj pijemo predvsem, ker je dober. V sebi ima tisti kanček poletja, ki pozimi tako lepo pridiši.


Nekje sem prebrala, da pretirano pitje lipovega čaja škoduje srcu, vendar nisem našla nobene znanstvene razlage za to.

petek, 23. maj 2014

Sladko presenečenje






Le kaj se skriva v njej? Nekaj slastnega. In zdravega. In rdečega. In raste na drevesu za hišo. Seveda, to so naše domače češnje.


Ker sem jih podarila, sem jih zavila v lepo embalažo ... no, v odsluženo škatlo, v kateri je do mene pripotoval material za ustvarjanje. Na mizi je ostal kos rumenega kartona, iz katerega sem izdelala kelih, najprej sem ga izrezala na ustrezno velikost in nato poštempljala ter senčila, saj je karton pastelno rumen. S še temnejšim odtenkom sem senčila kartonček, na katerem so rožice. 


Ker je bila škatla prepolna češenj, sem jo morala zapreti s trakom, da se ne bi slučajno odprla. Trak sem prilepila na škatlo spodaj, zgoraj pa sem ga pritrdila z velkro nalepkami, ki sem jih še dodatno pritrdila s spenjačem.


Škatlo za češnje prijavljam na naslednje izzive:

četrtek, 22. maj 2014

Kako izdelati lastno dvobarvno vrvico t.i. twine

Pri ustvarjanju so zadnje čase zelo popularne dvobarvne vrvice, ki so se uporabljale predvsem v kuhinji. Večkrat sem razmišljala, da bi si eno kupila, a vedno je bilo drugih želja in potreb več, da sem izbrano ponovno vrnila na polico.




Glavni pomislek je bil, da kupljena vrvica barvno ne bi ustrezala. Na koncu sem si tako vrvico izdelala sama. Ko potrebujem dvobarvno vrvico, obiščem mamino sobo za šivanje, izberem dve barvi sukanca.


  1. Ko smo izbrali barvno kombinacijo, odrežemo dober meter dolgo nit (merim tako, da eno roko držim ob pazduhi, drugo pa iztegnem), isto storimo z drugo barvo. 
  2. Oba konca prve niti zavežemo skupaj, nato skozi zanko damo drugo nit, kjer konca prav tako zavežemo. Ko nategnemo, imamo pol niti v eni in pol niti v drugi barvi. 
  3. Svetlejši konec niti pritrdimo na podlago (da se ne umaže) z lepilnim trakom ali pa zataknemo ob žebljiček, temnejšega pa držimo v rokah in začnemo zavijati. Če imamo pomočnika, bo delo steklo še hitreje, saj vsak vrti na svojem koncu (vsak v svojo smer). Vrtimo, dokler se dolžina niti ne skrajša vsaj za četrtino, lahko tudi za tretjino. Bolj kot bomo imeli zavito vrvico, bolj gosti in krajši bodo prehodi barve na vrvici.
  4. Preden vrvici damo skupaj, moramo s prsti nekajkrat podrgniti po vrvici, da se navitost vrvice čim bolj enakomerno razporedi po celotni niti.
  5. Nato oba konca damo skupaj, napnemo in počasi popuščamo, da se vrvici prepleteta. Nazadnje konca izpustimo, vrvico držimo za prepogib in nadaljujemo z glajenjem.

Med gledanjem večernega filma si lahko naredite lepo zalogo ... sploh če prepričate vso družino, da vam pomaga. :-)

Namig: Nekoč mi noben sukanec ni ustrezal, zato sem belega prebarvala s Copic markerji  v želeno barvo in namotala skupaj.

sreda, 21. maj 2014

Urejanje delovnega prostora: papir

Pri papirju se večina stvaritev začne in konča, zato imamo vse bolj ali manj obsežne zbirke različnih papirjev: enobarvnih, vzorčastih, različne debeline in teksture. Na začetku sem vse papirje imela v eni mapi - potem pa se je teh nabralo toliko, da je iskanje postalo preveč zamudno. In kam z odrezki, ki so dovolj veliki, da se dajo še uporabiti ...

Najprej sem imela vse to pospravljeno na treh različnih mestih: papirje glede na barvo v posameznih mapah, večje odrezke v eni škatli in manjše odrezke v drugi.  Izkazalo se je, da je iskanja preveč, zato sem vse združila.

Več kot desetletje nazaj sem kupila plastične škatle za shranjevanje papirja, vem, da so imeli akcijo in so bile zelo poceni, a se ne spomnim več, kje sem jih kupila. Takrat sem imela papir shranjen na treh različnih lokacijah - večinoma 80-gramski papir za tiskalnik razporejen po barvah (vsaka barva v svoji škatli). Zdaj so mi te škatle prišle še kako prav.

Moja omara - mesto za papir označeno z okvirčkom

Sem pristašinja recikliranja: če se da nekaj obnoviti, predelati, preoblikovati, da ustreza novim potrebam, se tega lotim. Tokrat pa sem se odločila za nakup: kupila sem 10 visečih map in škatlo za hranjenje (levo zgoraj). V teh visečih mapah hranim trše enobarvne papirje, v plastični mapi znotraj viseče mape hranim vse manjše enobarvne koščke in neporabljene izreze s hroščkom.

Če bi imeli take mape za papir 30 x 30 cm, bi podoben sistem izbrala za vzorčaste papirje, kajti škoda mi je rezati večji kos papirja na velikost, ki bi ustrezala mapi. Tako da so vzorčasti papirji še v fazi izpopolnjevanja. Ko dobim ustrezno škatlo, bom kar sama naredila viseče mape iz blaga, ki bodo ustrezale velikosti vzorčastih papirjev.

Papir
Natisnjen digitalni dizajnerski papir hranim v prosojnih mapah (levo spodaj): na eni polički 80-gramskega, na drugi 200-gramskega. Manjše koščke imam v plastični embalaži čokoladnih bonbonov (desno zgoraj), vedno najprej pogledam, ali je tam, kaj, kar bi lahko uporabila, nato posežem po ostalih mapah.

Zadnji predal v starem predalniku

Sama imam malo kupljenih papirjev, zato je predal, v katerem jih hranim, (zaenkrat) zadovoljiva rešitev. Nekaj drugega pa je v mojem računalniku - v mapi, kjer hranim digitalne papirje - tam vlada pravi kaos. Počasi počasi pa tudi tam ustvarjam red. Papirje, ki mi niso všeč oz. so podobni takim, ki jih že imam, brišem. Ostalim pa spreminjam imena tako, da poleg avtorja napišem še vzorec in barve, na tak način lahko iščem, kar potrebujem, po imenu. Je manj zamudno kot vpisovanje oznak.


Ko potrebujem določeno vrsto papirja samo vpišem v iskanje npr. RUMENA in pojavijo se mi vsi dokumenti, ki imajo besedo rumena v imenu, bolj natančno kot vem, kaj iščem, več oznak vpišem in manjši je izbor.

Zavedam se, da je nekaj, kar zelo dobro deluje zame, za nekoga drugega ni primerno in obratno, v Pinterestu hranim zbirko različnih rešitev, ki sem jih našla na spletu. Nekatere stvari se mi zdijo briljantne, vendar moja shramba obsega predalnik in omaro, zato moram izkoristiti vsak kotiček.

V Pinterestu sem oblikovala posebno mapo, v katero shranjujem te povezave. Če imate tudi vi kakšen namig - povezavo na spletno stran ali zanimivo rešitev, jo bom z veseljem dodala.


torek, 20. maj 2014

Prvo sveto obhajilo


Tokrat ne gre za voščilnico, ampak za okras, ki je visel s stropa cerkve. Soseda me je prosila, da ji pomagam izdelati večji okras s kelihom, ki naj bi ponazarjal prvo sveto obhajilo. Dela sva se lotili takoj, saj sem imela ves material doma. Za kroge sem uporabila krožnike, največji krog sem narisala kar ročno. 

Osnovo sem pobarvala z akrilnimi barvami, čez barvo sem posula še bleščice (sonce je bilo preveč močno in se na fotografiji ne vidi). Nato sem iz rumenega tršega papirja izrezala kelih - servirni krožnik je bil osnova za kelih, solatni za hostijo. Celoten kelih sem senčila in nato še dodala okrasni rob, ki sem ga suho in mokro embosirala - blazinico sem kar podrgnila po reliefu in posula z zlatim prahom.



Žarki so narejeni iz valovite lepenke, pobarvani z zlato akrilno barvo ter pritrjeni s sponkami. Na obeh straneh je motiv enak.

ponedeljek, 19. maj 2014

Urejanje delovnega prostora: polimerne mase

Polimerne mase sem večinoma bolj kupovala kot uporabljala, čeprav mi je ta medij zelo všeč, vendar se težko ločim od papirčkanja - za vse pa ponavadi zmanjka časa.

Ko sem se lotila pospravljanja, sem najprej pospravila volno in bombaž za pletenje ter material za vezenje. To je bilo najlažje, prostor v omari je bil pripravljen, le v "nove" škatle sem ga premaknila in zložila v omaro.
Eno polico više imam zložene albume. Ta pladenj ima le začasno tam svoje mesto.


Škatle sem imela z Ikee, namenjene so bile Kljunčkovim igračam, vendar so se izkazale za premajhne, tako da so kmalu dobile nov namen. Manjše škatle mislim, da sem kupila v Hofferju, vendar nisem prepričana.


 V manjši škatli nad volno so spravljene igle, kvačke ter drugi pripomočki za delo z volno (male statve za tkanje idr.).


V manjši škatli nad bombažem imam shranjen material za vezenje.


Zadnji stolpec pa predstavlja vse za quilling tehniko in polimerne mase. Šele ko sem tako pospravila polimerne mase, sem ugotovila, koliko materiala sem nabrala v vseh teh letih. Nujno se ga moram znebiti - najbolje bo, da zaviham rokave in začnem ustvarjati.

Da bi imela vse bolj pregledno, sem dokupila vstavek za 22-litrsko škatlo. V vstavku imam vse polimerne mase zložene po barvah in proizvajalcih. Poleg tega sem razstavila en manjši plastičen predalnik (zadnje čase je služil prav hranjenju polimernih mas, pred tem pa je imel še druge namene), ki se je vedno zatikal. Ohranila sem le predalčke, ogrodje sem vrgla stran. V teh predalčkih hranim pripomočke za delo s polimernimi masami.


Ko se odločim za delo s polimernimi masami, vzamem celo škatlo in njeno vsebino razstavim po delovni površini - vse je v škatlah, zato je tudi pospravljanje hitro.

nedelja, 18. maj 2014

Preprosto "Hvala"


Nedelja prinaša nov izziv na Sentimental Sundays. Tokratni izziv se glasi "Funky Flowers". Jaz sem se ga lotila z Bugaboo štampiljko. Tokrat sem izdelala preprosto voščilnico: krasita jo le napis "HVALA" in rože v škropilnici.

Čeprav sem slavistka, imam vedno težave, kako se reče posodi za zalivanje, saj ji po domače rečemo "žlafaduor" in v knjižnem jeziku je ne velikokrat uporabljam - ko pa se to zgodi, posežem vedno po SSKJ, saj medtem že pozabim. 
Maja, zapomni si - ŽLAFADUOR JE ŠKROPILNICA.


Prvič sem uporabila rezalno šablone Lawn Fawn - Cole's ABC. Pri tej abecedi mi je všeč to, da črke niso na isti šabloni, zato se lahko sestavlja besede tudi z negativom. Črke sem poravnala ob ravnilu, nato sem jih prelepila z washi trakom, da so ostale na mestu. Ker se A dvakrat ponovi, sem najprej izrezala zadnjega, nato še srednjega. Vegasto postavljen A je nastal bolj slučajno kot pa premišljeno - ko sem prestavljala črko, se mi je zalepila na trak postrani - efekt mi je bil všeč, tako da nisem popravljala.

Za ozadje sem uporabila brezplačen digitalni papir Mel Stampz - Vintage Vine. Njeni papirji so mi zelo všeč - svežih barv in lepih linij. Uporabila sem majhen košček iz ostankov in ga zalepila direktno na podlago. Bel papir z napisom sem zalepila z debelejšimi 3d blazinicami.

Pri barvi rož mi je bil za navdih moj hibiskus. Podobno kot v škropilnici na sliki, tudi moj hibiskus se trenutno kiti z dvema cvetoma.

Čestitko prijavljam na naslednje izzive:

sobota, 17. maj 2014

Čustvena maska za otroke



Maska je namenjena učenju čustev v predšolskem obdobju, zato sem lično zavito kopijo dala vsem dijakom na predšolski vzgoji, ki sem jih poučevala, kot uporaben spomin za njihovo bodoče delo. Če sami želite ustvariti podobno masko boste vse potrebno našli na izvirni strani Mr. Printables. Pa veselo ustvarjanje in veliko veselih trenutkov z vašimi malčki.

Čustvene maske prijavljam na naslednje izzive: