nedelja, 31. julij 2011

Biseri za poletne dni 2



To ni isti komplet kot prej. Ker mi je bil prejšnji tako všeč, sem izdelala še enega zase. Uporabila sem rečne bisere v zlatorjavi in krem barvi. Dodala sem še uhane.

petek, 29. julij 2011

Biseri za poletne dni


Uživam poletne dni ... ustvarjalsko! Ker vreme ni naklonjeno morju in kopanju, čas koristim tako, da ustvarjam. Med drugim sem se lotila kvačkanja in pletenja ... prvič po srednji šoli!

Tole sem naredila že nekaj dni nazaj, a mi ni uspelo objaviti. Tudi fotografirala nisem pri dnevni svetlobi, a zaenkrat je dobro tako ... bom pa zamenjala oz. dodala še kakšno fotografijo.



Pri izdelavi verižice je bilo veliko zvijanja žice, sestavljanje je šlo zelo hitro. Uporabila sem rjave in rožnate steklene perle s Swarovski kristalčki v marelični in temno vijolični barvi.

ponedeljek, 25. julij 2011

Štirje sončni žarki


Pa sem takoj eno vrvico uporabila - tisto kavno. Izdelala sem tale preprost in romantičen kos nakita, ki mi je zelo všeč, saj je zelo nosljiv.


Sestavila sem ga zelo hitro: nizanje različnih perlic in vozlanje. Nekaj preglavic mi je povzročalo nizanje malih kovinskih perlic, predvsem zato, ker je razmočena vrvica malo mehkejša in se rahlo razpusti. Potem sem oba konca vrvice premazala z lepilom in počakala, da se posuši. Tako je bilo nizanje lažje. Pogosto pa sem morala konec vrvice postriči, saj se je cefral.



Taki ogrlici pripada tudi par uhanov, tukaj sem namesto vrvice uporabila jekleno žičko v zlati barvi.

Kako preprosto in kako romantično.

nedelja, 24. julij 2011

Barvanje sivih dni



Zgornji venček je izdelek včerajšnjega dne. Barve - barve - barve ... nikoli jih ni dovolj! Vrvice iz Frogwila, katerih barv sem se že malce naveličala, sem prebarvala.

Kuhinja se je spremenila v malo kemijsko delavnico. Tu se je mešalo, dolivalo, spet mešalo, pogrevalo ... Material sem pobrala kar v bližnjih omaricah. Za barvanje sem uporabila kar živila, predvsem začimbe.

1. KORAK: Prebrskala sem vse predale in police z živili, da bi našla sestavine, ki bi lahko obarvale tekstil. Malo sem se spomnila na barvanje pirhov, a čebule nisem uporabila ... Nato sem te sestavine dobro premešala z vročo vodo ter vanje položila po tri vrvice: belo, svetlo rožnato in zeleno. Namočila sem jih v pisane kozarčke in jih pustila namakati nekaj ur.


2. KORAK: Vrvice sem namakala približno 5 ur, nato sem jih vzela iz kozarcev ter dobro splaknila pod tekočo vodo. Res dobro, saj nočem, da mi pusti sledi na vratu ali na oblačilih. Vrvice so močno izgubile barvo, predvsem kavna in hibiskus.



3. KORAK: Vrvice sem obesila na sušilo. Zaradi boljše primerjave sem vrvice obesila po barvah - bele - rožnate - zelene. Prva in druga bela sta bili obarvani s kano in zelišči (iz vrta), barvala sem samo belo vrvico. V ostalih sem barvala vse tri, torej prva od vseh treh barv je bila pobarvana v kavi, druga v čaju, tretja v žafranu in četrta v hibiskusu.



Za konec še že posušene vrvice zavezane z nepobarvanimi vrvicami (vodoravno so pobarvane vrvice, navpično pa kot pred barvanjem).



Žafran sem dala v zmrzovalnik, ni zastonj rek - drag kot žafran - ostale pa sem kar zlila stran.

sobota, 23. julij 2011

Sonce ujeto v pomaranči

Poletje? Po vročinskem valu v začetku julija postaja vedno bolj hladno. Danes sem večino dneva imela dolge hlače in dolge rokave. Kje je poletje? Se je skrilo v pomarančo?

Dobrih pet let nazaj je bila oranžna na pohodu ... še pomnite? Ni bilo izložbe, da ne bi spominjala na kup korenja. Potem je prišla na vrsto vijolična ... Oranžna pa je nekako izginila.

Oranžna mi je všeč in par kosov oblačil z oranžno mi je prav všeč in jih rada nosim. Se rada lepo oblečem, vendar ne slepo sledim modnim smernicam. Oblačila, v katerih se dobro počutim, pa nosim dokler se ne znucajo. Torej, večkrat se mi je zgodilo, da bi mojo opravo dopolnil nakit v oranžni, a ga nisem imela. Do danes! Kar težko sem nabrala ves material, da sem se lahko lotila podviga. Model sem morala prilagoditi materialu, ki sem ga imela na razpolago.

In nastal je tale izdelek, ki sem ga izdelala v slabe pol ure. Na prvi pogled pa deluje zelo zapleteno. Še pogled s spodnje strani ...


Te diske iz biserovine imam zelo dolgo. Iz njih sem izdelala nakit sestrični, nad katerim je bila navdušena, saj je tudi ona iskala nekaj v oranžni, a ni našla ničesar. Tale izvedba je še bolj preprosta: samo oranžen krogec in nastavek za uhane.

petek, 22. julij 2011

Bombaž, žica in papir



Danes je Kljunček šel z nono in nonotom na izlet in mamica se izživlja: pospravlja tako in drugače. Med drugim sem izdelala dve voščilnici, prvo pokažem danes, ker je že šla naprej (žal sem fotografirala le ponesrečen izvod). Malo sem se držala pravil Craftalnice, ko sem jo izdelovala. Izbrala sem pikčast papir, kot čipko pa sem skvačkala borduro, ki sem jo povezala v nekakšen venček. Nadnjo sem postavila rožico iz žice.

Ker nisem našla lepila, ki ga ponavadi uporabljam, sem vzela eno drugo (zdaj vem, zakaj se je valjalo po predalu že nekaj let) in nad rezultatom sem bila razočarana, saj sem morala voščilnico popraviti. Na fotografiji še slabše zgleda kot v resnici. Lepilo je nemudoma romalo v koš.

Vijolčna čipka


Zdaj je čas, da realiziram stvari, ki sem jih med šolskim letom prelagala. Vedno pa se zatakne pri materialih. Tudi tokrat razmerje ni idealno. Največja težava je v tem, da sem uporabila načrt v japonščini, kjer ni bilo številčnih oznak za velikost kroglic. V originalu je obesek bolj širok, skoraj okrogel, moj je malce bolj podolgovat.


Vijolično sem izbrala, ker je bila edina barva, v kateri sem imela vsaj približno enako velike perlice. Uporabila sem kristalčke, steklene perle in navadne perlice. Zaključke sem uporabila v bakreni barvi.



Izdelala sem tudi preproste pripadajoče uhane. Tudi tukaj sem uporabila bakreno, le kljukice za ušesa so v drugi barvi, ker bakrenih nimam. Mislim pa, da se ne močno opazi, pri nošenju pa sploh ne.

sreda, 20. julij 2011

Lariat in zapestnica ter uhani



Ko sem pregledala fotografije, sem ugotovila, da so bili posnetki zapestnice in uhanov zabrisani, zato sem jih danes ponovno fotografirala in jih objavljam v ločeni objavi.

Ogrodje zapestnice predstavljata dve vzporedni spominski žici ter žebljički z ušesom kot distančniki. Seveda sem vse skupaj oblekla v paleto različnih barv in materialov: lapis lazuli, biserovino, les, školjke ...

Takole pa zapestnica izgleda na roki.



Zelo posrečeni pa se mi zdijo uhančki. Tukaj nalašč nisem uporabila lapisa, saj so tako uhančki veliko bolj nosljivi. Zelo so igrivi in elegantni hkrati.

torek, 19. julij 2011

Laso ogrlica ali lariat


Dolgo časa sem imela v računalniku shranjeno eno miceno miceno sličico "lariata", tj. dolge ogrlice v obliki vrvice brez zaključkov za spenjanje. Zanimalo me je, kaj ta beseda pomeni, tako sem spoznala, da je to sopomenka besede laso, ki jo uporabljajo kavbojci za lovljenje živine. Kakšen kavbojski film pa ste vsekakor gledali!

Lariat je tako dolga ogrlica, da se jo lahko večkrat ovije okrog vratu oz. prepogne na pol in v stilu šala zatakne okrog vratu. Tudi zaveže se lahko.


Za izdelavo tako dolge ogrlice (mislim, da meri vsaj 2 m), sem uporabila najrazličnejše materiale, osnovni toni pa so rjavi in modra. Za modro sem uporabila čips, ki sem ga reciklirala iz ene stare mamine ogrlice ter cenimetrske kroglice iz lapis lazulija. Za rjave tone sem uporabila najrazličnejše materiale: keramične kroglice, kamne, čips školjke in preluknjane krogce iz biserovine ter nekaj lesenih primerkov. Največ pa sem porabila drobnih perlic: rjavih, zlatih in paličic.

V bistvu mi je natikanje šlo kar hitro od rok. Dva dneva pa sem potrebovala, da sem se lotila zadnjega zaključka ...


Poleg tega sem izdelala še zapestnico in uhančke. A o tem bom pisala naslednjič ...

ponedeljek, 18. julij 2011

Hladna poletna juha: gazpacho



S Kljunčkom rada packava po kuhinji. Tokrat sem se lotila gazpacha, španske hladne juhe, ki sem jo tako oboževala, ko sem potovala po Španiji.

Na vrtu imamo obilje paradižnika, zato sem Kljunčku predlagala, da greva v vrt nabrat zelenjavo ter bova potem naredila juhico. Takoj je bil za to, vzel je košarico in sva šla. Nabrala sva paradižnik, zeleno papriko... sproti sva nabrala še jagode ... Po kumare sva šla k sosedi, v klet sva šla še po čebulo in se lotila dela.

Kljunček je pristavil stol, da si je umil roke in ga premaknil k delovnemu pultu. Jaz sem zelenjavo čistila in na grobo razrezala, Kljunček pa jo je metal v mešalnik in na drobno sesekljal. Mimogrede je pojedel skoraj celo kumaro.

Naredila sva dve različici: tako, ki peče jezik, bi rekel Kljunček, in tako brez česna in čebule, da ne peče jezik. Dobri sta obe. Okrasila sva jih z rožicami in zvezdicami, ki sva jih izrezala iz kumare z oblikami za piškote. Ter dala v hladilnik. To je vse ... no sem še popekla kruhke, ki pašejo zraven.



Tale juha oz. zelenjavni miks je za vroče poletne dni pravi balzam za dušo in telo. Osnova gazpacha je paradižnik, potem pa se lahko dodaja poljubno zelenjavo.

Jutri naju čaka nov podvig: nameravava barvati špago ali pa bova šla v živalski vrt.

sreda, 13. julij 2011

Hlad morskih globin


Projekt je tlel in se koval dolgo časa, od jeseni. Na spletu sem septembra ali oktobra videla nekaj podobnega. Mislim, da je bila ogrlica iz verige, ki se je zaključila z veliko školjko, iz katere so štrlele korale z zvezdicami. Perlice sem izbrala takoj in iz njih izdelala trak, iskala pa sem nadomestilo za školjko, ki mi v originalnem načrtu ni bila všeč. Tretjo težavo so predstavljale zvezdice. Doma imam plastične, ki pa so v kombinaciji s steklenimi perlicami delovale še bolj ceneno, zato sem bila prav vesela tistih iz Frogwilla. Danes sem izdelala še zadnji uhan.


Pred časom sem iz ene izmed kitajskih revij, ki krožijo po spletu, natisnila načrt za ovalen obesek. Več časa sem ga samo prekladala iz kupčka na kupček, dokler nisem dobila pribliska, da bi iz njega lahko izdelala zamenjavo za školjko.

O zamenjavi za školjko sem preizkusila vse mogoče. Najprej sem iskala večji kamen, nato sem v roke vzela fimo, a nisem bila zadovoljna. Tale bombeta pa mi je prav všeč. Da bi ohranila obliko, sem dve leseni perlici oblekla v črn Cernit s perlastim leskom. Šele v tretjem poizkusu mi je uspelo narediti dovolj majhno osnovo.


Ovalen okrasek je izdelan iz 4-milimetrskih črnih Swarovski kristalčkov in 2-milimetrskih navadnih steklenih perlic. Obesek sem zaključila s prepletanjem v obliki koral, v katere sem vpletla tudi nekaj steklenih črnih zvezdic.


Uhane sem izdelala podobno kot zaključek obeska: črna zvezdica, iz katere korale raztezajo svoje veje. Čeprav sem pazila, da sem oba uhana izdelala po istem načrtu, se razlikujeta, saj je velikost perlic malo različna, oblika pa je odvisna tudi od tega, kako se nit zasuka. Zanimiv efekt. Oba uhana sta enako velika, a ne popolnoma enaka.



Glede na vročino zadnjih dni, sem vsaj v naslov dala malo svežine. Mogoče dobim kako novo zamisel.

torek, 12. julij 2011

Polžki, korale in biserovina

Tole sta v bistvu le predelani stari ogrlici. Mislim, da je bila tista s polžki kupljena na Malem Lošinju, tista s koralami pa na Korziki. Obe sem veliko nosila, zato so bili zaključki kar dotrajani, motilo pa me je predvsem to, da se je nekaj polžkov in nekaj perlic iz biserovine zdrobilo, tako da je bil del vrvice odkrit.

Ker se mi je polžek zdrobil že prvo sezono, sem slutila, da se mi bo še kateri, zato sem še isto sezono kupila še zapestnico. Zdaj pa je že kar nekaj let vse skupaj čakalo na predelavo v škatli z odsluženim nakitom. Razdrla sem tako ogrlico kot tudi zapestnico ter naredila novo tudi malo daljšo. Ostalo mi je še nekaj polžkov, iz katerih nameravam izdelati uhane.


Drugo ogrlico sem kupila v Bonifaciu na Korziki. Tudi pri tej ogrlici se je nekaj perlic iz biserovine razklalo in ogrlica ni bila več nosljiva. Eden izmed prvih nakitkarskih nakupov so bile prav perlice iz biserovine, ki se popolnoma ujemajo s tistimi na originalni ogrlici. Naredila sem še eno manjšo spremembo, namesto srebrnih drobnih perlic sem uporabila steklene bele z bisernim leskom. Srebrne perlice so me na ogrlici motile že od začetka. Malo preveč so izstopale.

četrtek, 07. julij 2011

Normandija: Giverny in Claude Monet

Vroče in soparno popoldne smo preživeli v idilični vasici Giverny, ki si jo je slikar Claude Monet izbraz za bivanje in črpanje navdiha iz narave. Zadnja leta življena je umetnik posvetil svoji najbolj obsežni umetnini - svojemu cvetličnemu vrtu.


Monejeva hiša


Del parka tik pred hišo

Park ob vodi





Eksplozija barv






Do večera smo prispeli v Pariz.