sobota, 31. julij 2010

Album: Basic Grey

Všeč mi je papir Basic Grey in en izmed najljubših je navdihnil zgornjo stran albuma. Risala sem z voščenkami ... na koncu mi je bilo skoraj škoda stran prelepiti s fotografijami.

Tuli-tuli-tulipan


Je že čas, da pokažem še kaj drugega in ne le strani albuma. Ne, ni tulipan, ampak nakit. Pred dnevi sem za prijateljičina otroka izdelala dve preprosti verižici iz lesenih perl. Tretja je Kljunčkova. Tako postavljene so kot tulipanov cvet.
Uživam, ko znova in znova sestavljam te pisane perlice v nove kombinacije. Mislim, da sem jih izdelala že okrog deset in se še nisem ponovila. Ostale so odšle v dar, preden sem jih uspela fotografirati.

Album: Iznajdljivost

Ker v tem računalniku razen Picasse nimam drugega programa za obdelovanje fotografij, se znajdem po svoje. Na internetu je cel kup brezplačnih predlog papirjev in krasnih pisav. Sploh nad zadnjimi sem navdušena.

Vendar porabim ogromno časa za besedilo - sploh če abecedo uporabljam prvič.

Picassa teh abeced ne prepozna, zato jih vnašam kar v Word, včasih prenesem tudi papir, da mi potem ni potrebno obrezovati ... predvsem če je pisava drobna. Vista mi omogoča zadovoljivo obdelavo teh "fotografij": lahko jih obrežem, prebarvam, spremenim velikost in postavim pred ozadje. Zame dovolj.

Potem shranim vse črke kot Wordov dokument za naslednjič ... na prvo stran prekopiram črke v želeno besedilo in to natisnem. Najbolj zamudno je spreminjanje velikosti.
Z rezultati sem zadovoljna.

petek, 30. julij 2010

Album: Trgatev 2009


Žal v vinograd nisem vzela fotoaparata in sem posnetke naredila s tem, kar sem imela pri roki ... s telefonom ... pa še večerilo se je. Nastalo je nekaj zelo dobrih, a žal nekvalitetnih posnetkov, ker pa je album dokumentarne narave, sem jih vseeno uporabila.

Album: Morja ni!

V albumu. Na morju smo bili. Lani. Slike so bile shranjene v sestrinem računalniku in jih še nisem razvila ... sem pustila par strani, ko grem naslednjič razvijati, bodo še te slikice zraven - kolaži so že narejeni!

Zato pa objavljam dve septembrski strani.


BUČE


ZADNJE IGRE Z VODO
... kmalu potem so namakalni sistem zaprli za zimovanje.

Album: Sadježer


Stran je preprosta, ker so fotografije dovolj zgovorne: kolaž šestih fotografij uživanja (užitek s pravim pomenom besede) banane in ježa lubenice. Na sredini pa je zgornji napis.

Album: Rdeče rožice in zelen traktor



Na spletu sem našla zanimiv papir ... siv z rdečimi rožicami. Težava je nastopila, ko sem ga hotela natisniti. Ko sem poskusila natisniti celo stran, je rožice izrezalo ven ... le-te pa ustvarjajo poseben videz. Papir sredi lista albuma brez "zaledja" je tudi nekam klavrno izpadel. Najprej sem nameravala uporabiti rdeč papir, potem pa sem se spomnila na moje štampiljke. Na prvi pogled deluje, da so štampiljke na beli podlagi in na sivkastem papirju iste ... v resnici sem najprej poštempljala podlago in nanjo nalepila papir z že natisnjenimi rdečimi rožicami. Na istem blogu sem našla več zanimivih papirjev, če najdem povezavo jo objavim.

sreda, 28. julij 2010

Album: Kljunček pomaga

Ko me vidi, da tako vneto režem, lepim, sestavljam, razstavljam, rišem, pišem in še marsikaj, Kljunček hoče sodelovati. Ker sem si zadala, da vsak dan uredim slike enega meseca, sem hotela pred spanjem zalepiti slike zadnjih dni avgusta. Težko. Kljunček je hotel barvice najprej, pa flomastre, lepilo, papir itd. Takrat je najbolje, da mu dam. Ne Copicov in vodenih barvic, ampak tiste navadne flomastre in navadne barvice. Ima svoje, a mamine so bolj zanimive.

Nastalo je pa tole. Turkizno zelena podlaga nosi list papirja iztrgan iz zvezka ... nalašč nisem odrezala nacefranega roba. To je moj Kljunček narisal včeraj zvečer. Dodala sem še slikico njegove najljubše risanke.



Barve niso najboljše, ker sem fotografirala v kuhinji. Ob mizi imam steno pobarvano v rdeče in se odseva na posnetkih. Popravila sem, kar se je dalo, a še vedno barve niso naravne. Potem pa sem slike že zalepila. Mogoče pa bom objavila kakšen detajl, da se vidijo resnične barve.

Album: Voda in kamenčki


VODA + KAMENČKI = DVORIŠČE





Tako je pri nas doma. Na srečo imamo veliko dvorišče in pipo z namakalnega sistema par metrov od hiše. Sicer bi se kdo zgražal nad vsemi fotografijami Kljunčka, ki zaliva travo. To ni pitna voda. Dvorišče delno prekriva trava, delno pa kamenčki. Tudi s temi se Kljunček rad igra.

Preprosta stran z dvema napisoma.

torek, 27. julij 2010

Višinomer ...


... ali kako bi se temu reklo z eno besedo. Služil bo merjenju višine mojega Kljunčka. Še pritrditi ga moram na steno in zarisati črte.

Ja, vem, da sem zelo ekspeditivna ... moj otrok ima že 2 leti, jaz pa sem šele sedaj izdelala merilec višine. Najprej sem ga nameravala kupiti, a mi noben ni bil všeč. Potem je sledilo "zorenje":
1. Kaj naj naredim? Mogoče pa bi to reč izdelala sama.
2. Kako naj se lotim, kateri material naj uporabim za osnovo? Blago? -Ne. Les.
3. Kaj naj narišem? Žirafo ... preveč klišejsko. Polja kot na akvarelu C. Akroyd. Ta motiv sem uporabila za Kljunčkovo voščilnico za prvi rojstni dan.
Takrat sem dobila idejo, v Obiju kupila kos lesa za plot in ga prebarvala v belo. Potem pa čakala - čakala - čakala ... končno sem med enimi počitnicami s svinčnikom skicirala motiv. Pa je spet čakalo - do "tavelikih počitnic". Vseeno pa nisem uspela dokončati do rojstnega dne. Zmanjkal mi je majhen pravokotnik.
Ker je osnova les, ta izdelek prijavljam na 9. izziv pri Craftalnici. Tako izdelek zgleda zadaj. Nima ničesar za obešanje, najbrž ga bom kar prilepila na steno ... upam, da ne bom porabila naslednji 2 leti za izbiranje stene.
Barvala sem z akrili, dodajala sem tudi gel za teksturo in večji lesk. Izdelek izgleda polakiran. Spodaj je nekaj detajlov. Razmišljala sem tudi, da bi nekaj podobnega naredila za kuhinjo ... mogoče za dnevno sobo, ko jo bom prenavljala.

Album: Morje časa

Morje časa porabim, da kaj spravim skupaj ... ZAKAJ?

Ker se mi zdi izbor pisav v računalniku zelo skromen in tudi papirjev ne kupujem, sem začela intenzivno pregledovati bloge z brezplačnimi digitalnimi pisavami in papirji. Čas, čas, čas ... čas, da najdem želeno, čas, da to naložim, in čas, da to preoblikujem v uporabno obliko. Rezultat pa je enkraten!

Za danes objavljam še tole. Tudi napis LOKVE še ni prilepljen in fotografije so samo prislonjene. Na vsako stran so prišle še tri slikice.

Album: Karjola gre!


Takole ... pa sem se prebila do avgusta 2009! Vmes je nastalo še nekaj strani, ker pa sem fotografije že zalepila, jih javno ne objavljam ... večinoma gre za pisano podlago prelepljeno s fotografijami.
Ker sem razvila veliko fotografij, ostane malo prostora za oblikovanje, zato si privoščim vsakih nekaj strani eno "bolj zračno". In to bo tale. Nanjo bom prilepila 3 polovičke formata 10 x 15 cm in eno fotografijo formata 5 x 5 cm.
Za poznavalce je tema razvidna že iz naslova, za ostale je dodano slikovno gradivo levo zgoraj.

ponedeljek, 26. julij 2010

Album: voda - voda - voda

Ko sem pregledovala fotografije lanskega poletja, sem ugotovila, da sta voda in moj Kljunček nerazdružljiva: pri zalivanju, pranju avtomobila, kopanju v bazenčku, pranju ... Pravi rakec.

Tako sem na dve strani zbrala več fotografij z vrtno cevjo in zanje ustvarila ustrezno podlago ... vrtno cev z vodo in napis "GASILEC". Še ostale fotografije zalepim ...

nedelja, 25. julij 2010

Album: Ujeto v filmski trak ...



Sem že pisala, da me čaka VELIKA naloga, urediti album s fotografijami iz življenja mojega Kljunčka. Lahko si predstavljate, kakšno nenormalno količino gradiva predstavlja ... par tisoč fotografij.

Dva tedna sem samo pregledovala in urejala v Picassi. Navdušena sem nad kolaži. Tako lahko na eno fotografijo zložim več posnetkov. Pri otrocih je zanimiva vsaka kretnja, vsaka mimika obraza, ker ne maram prenatrpanih strani s fotografijami, sem se odločila za manjši format slik.


Osnova je fotografija 10 x 15 cm. Vanjo vnesem kolaž šestih posnetkov, ki jih prej obrežem na kvadratno velikost (za CD). Tako dobim 6 sličic velikosti 5 x 5 cm. Nekaj jih pustim kar tako, večino pa izrežem in zalepim posamične fotografije. Ta format je najprimernejši za posnetke obrazov in raznih detajlov.

Poleg tega sem v Picassi ustvarila nov format (po meri) ... 10 x 5 cm. Tako se na eni fotografiji 10 x 15 cm nahajajo 3 posnetki. Ta format je bolj primeren za stoječe figure.
Kot zaključek 1. leta življenja bom oblikovala nekakšen filmski trak s po tremi fotografijami za vsaki mesec ... od porodnišnice do praznovanja 1. rojstnega dne: 37 fotografij.

V ta namen sem iz adigrafa izrezljala štampiljko filmskega traku (na fotografiji zgoraj).


Takole pa sem poštempljala album ... še slikice pa bo!

ponedeljek, 19. julij 2010

Pobegla

Ja ... objava. Ker je nisem oddala takoj, sem jo po izročitvi pozabila objaviti.


Narejena je bila za fanta, ki je praznoval svoj rojstni dan tik pred začetkom svetovnega prvenstva v nogometu in tudi sam igra nogomet.


Ves material sem natisnila s spleta. Nogometaš je pobarvanka pomanjšana na ustrezno velikost, ime sem napisala z reliefnim prahom, prav tako listje pod nogami nogometaša. Ker nisem našla pisala za embosiranje ... se je skrilo v škatlo z akrilnimi barvami ... sem črte narisala z belim alkoholnim flomastrom.
Na zadnjo stran sem prilepila znak Slovenske nogometne zveze in logotip svetovnega prvenstva v nogometu v JAR. Za spomin.

nedelja, 18. julij 2010

Svežina modre je v zraku ...

Končno malo duška ... zadnji teden je bilo nevzdržno. Vročina.

Vsako leto razmišljam, kaj vse bom počela tisti mesec, ko bom poleti doma, potem pa nič. V vročini človek še razmišljati ne more in moj delovni kabinet v mansardi je prava kotlovnica. Tudi Kljunček je zaradi vročine bolj siten in manj spi ... potem pa pride jesen in ugotavljam, kaj vse bi poleti lahko naredila, a nisem.

Obožujem tople sončne zimske dneve in poletne nevihte. Ponoči smo jo imeli. Pustila sem odprta okna, da je hladen piš vstopil v prostor. Kako prijetno je bilo. Zjutraj sem si oblekla dolge hlače in se ogrnila čez hrbet. Uživala sem ob topli kavi in brskanju po medmrežju.

Tudi tole rožico sem posnela danes. V razbeljeni sončni svetlobi se je nežna modrina cvetov izgubila. Prvič nam je cvetela, ko smo Kljunčka pripeljali iz bolnišnice ... in letos je bila za njegov rojstni dan spet v polnem cvetenju.



Že nekaj dni po malem pregledujem Kljunčkove fotografije. Čaka me veliko delo, urediti fotografije od enega leta naprej. Celo leto fotografij ...

sobota, 17. julij 2010

Oranžna mavrica

Darilo za diplomo. Čestitka je izdelana po predlogi iz Craftalnice, izziv št. 8. Všeč mi je preprosta Simonina postavitev.

Za podlago sem natisnila fotografijo belih balončkov na nebu (s spleta). Fotografiji sem dodala maksimalno svetlobo, da je nebo postalo pastelno modro.





Idejo za osrednji motiv sem tudi našla na spletu. Barvala sem s Copici in dopolnjevala z navadnimi flomastri. Izbor barv ni tako pester, kot bi si želela. V sredinski rdeči plamen sem napisala besedo diploma, tej sem desno in levo dodala še druge besede:

nov začetek, odločnost, vztrajnost - srčnost, ljubezen, sreča,
altruizem

Iz ostanka ročno izdelanega papirja sem oblikovala svitek z besedo "Diploma" in ga malo ožgala. Iz valovite lepenke sem prostoročno izrezala krog za sonce.



Darilo pa je dopolnjeval še nakit v oranžni ... uhani, zapestnica in verižica: krogi iz školjke, par svarovskih, nizi steklenih oranžnih perlic in oranžen trak ter še nekaj malenkosti ...

petek, 16. julij 2010

Moj hibiskus

Tole rastlinico so mi podarili avstrijski partnerji v Comeniusovem projektu pred štirimi leti. Čeprav je bil le majhna vejica, je bil poln cvetov. A kaj, ko je bil navajen na rastlinjak in sta odcvetela le dva cvetova, vsi popki pa so se osuli.
Ker se nje bližalo poletje, sem ga postavila ven, na balkon. Le jutranje sonce ga je obsijalo, a že to je bilo dovolj, da mu je požgalo vse liste. Kaj klavrno je zgledal. Razmišljala sem že, da ga vržem stran, potem pa sem se odločila, da mu dam drugo priložnost.
In sedaj me razveseljuje in cveti ... še bo cvetel letos.

.

torek, 13. julij 2010

"Toto" torta

Tole je pa torta. Vsi so bili navdušeni, predvsem pa slavljenec.



Lokomotiva je prekrita z marcipanom, za kolesa sem uporabila piškote, za okna tudi. Dimnik na parni lokomotivi je čokoladno jajčke ... še vedno skriva v sebi presenečenje.



Prvi vagon je potniški, druga dva sta tovorna. En prevaža drva, drugi pa črke z imenom.

četrtek, 08. julij 2010

Nekaj posebnega za mojega Kljunčka

Sem že povedala? Obožuje vlake ... in mline. Tudi stari mlinček za kavo sodi v to kategorijo.

Lani je bila glavna tema traktor, zato sem izdelala voščilnico s traktorjem in nato še naročila torto s sliko traktorja.

Tudi tokrat nisem imela težav s tematiko. Tamali se lepo razvija, gibalno je že pravi mali akrobat, vedno bolj je zgovoren in tudi s pleničkami smo opravili. Za vsak slučaj jih uporabljamo za ponoči, a jih nikoli ne zmoči.

Kar nekaj časa smo potrebovali, da smo ugotovili, kaj pomeni "toto". To je vlak, seveda. Čeprav zna reči vlak, mu še vedno reče "toto". Tako je s stvarmi, ki jih ima rad. Tudi sebi reče "Ma", čeprav zna reči tudi "Matin". Ampak ne, on sebi reče "Ma" z nekakšnim poudarkom.

Za voščilnico sem izbrala stvari, ki so mu blizu:

min, toto, hiška in deu

Stavbo milina sem narisala kar sama. Pobarvala sem jo s Copic Ciao markerji in prilepila koščke opeke. Vlak je nastal po predlogi iz pobarvanke. Iz dimnika sem speljala niz perlic, ki se večkrat ujamejo v zanko. Dodala sem še nekaj stvari, ki so Kljunčku blizu in sodijo zraven. Narisala sem preprosto hiško in drevo. Oboje sem pobarvala Ciao markerji. Travnato podlago sem našla na internetu, za nebo pa sem uporabila moder papir.


Vetrnico mlina sem naredila kot preprosto vetrnico na veter, z lepilnim trakom sem ojačala vogale, ki sem jih prebodla, in na nespeti strani papirja odrezala stran papir v obliki mandlja, da je vetrnica elegantnejša in se vidi več podlage. Vetrnico sem pripela z žebljičkom za nakit, ki sem ga na drugi strani ovila okrog manjše kroglice iz fima. Se vrti.


Prihodnjič bom morala vse skupaj utrditi z debelejšo lepenko, mogoče kar z valovito iz embalaže, saj se je 200-gramski papir izkazal za premehkega. Da se harmonika ni preveč razpirala, sem jo privezala z vrvico.


Na koncu je bila še torta. Tokrat sem jo izdelala sama, naredila sem jo v obliki vlaka. Bila je lepa in tudi okusna ... prvič se mi je zgodilo, da so vsi torto jedli in nihče ni pustil niti koščka. A o tem prihodnjič. Moram še naložiti fotografije v računalnik in tudi darilo moram dokončati. Merilec višine ... ga delam že več kot pol leta. Pobarvati moram še majhen vogalček, da ga objavim, potem pa moram najti ustrezno mesto, kamor ga bom pritrdila in izmeriti višino mojega otroka.

torek, 06. julij 2010

Biseri, nebeške neveste in Marijino cvetje

Marjetica je dokaz pravila, ki nam ga ponuja narava sama:

MANJ JE VEČ!

S svojo preprostostjo je navdihovala in vzdigovala v neslutene višave duha pesnikov od antike naprej. Že takrat so cenili njeno preprosto lepoto in vdanost soncu. Predstavljala jim je toplino pomladi, z njimi je bila okrašena Flora, boginja pomladi in pomladanskega rastja.

Bliže današnjemu pomenu so temu preprostemu cvetu dali v srednjem veku. Trubadurji, potujoči pevci, so mu nadeli pomen preproste in čiste ljubezni. Nadeli so mu ime "margarita", kar pomeni biser. Cvetlice dragocene in drobne kot biseri. Od tod tudi ime za cvetlico v romanskih jezikih.

V krščanstvu je marjetica simbolizirala "božjo nevesto", saj se odpira svetlemu in zapira temam pogube. Predvsem so jo nadeli preprosti in čisti ljubezni Marije, Jezusove matere, in od tod naše ime "marjetica", Marijin cvet. Marjetice so tudi prispodobe blaženih duš, ki krase božje poljane.

V Angliji so poimenovanje izpeljali iz njene lastnosti, da se odpre samo na soncu. Tako se je v poeziji pojavil izraz "Eye of Daie", oko dneva, kar je skozi stoletja pripeljalo do poimenovanja "daisy" v sodobni angleščini.

Tole so pa moji "biserčki". Uhani in obesek iz fima na dvojni beli vrvici z rumenimi lesenimi kroglicami. Marjetičina preprostost.